Arhiv NTRC

Grafita namreč ni naslikal Artnak, ampak ga je namesto njega natisnil t. i. ploter. To je neke vrste tiskalnik, ki podobno kot tisti, ki jih poznamo od doma in iz pisarn, natisne poljubno sliko, le da jo namesto na papir natisne na neko drugo površino, v tem primeru na betonski zid v podhodu.
Enajst ur
Del umetniškega dela je bil tudi proces nastajanja grafita, saj je The Miha Artnak, potem ko je ploter namestil, v glavnem le spremljal nastajanje slike, vmes je na ležalniku pil kavo. Proces tiskanja je namreč trajal kar enajst ur. »Da lahko tiskamo s ploterjem, moramo izpolniti nekaj razmeroma zahtevnih pogojev. Stena, na katero tiskamo, mora biti čim bolj ravna, ne sme biti prevroče ali prehladno, ne sme pihati ali deževati in tako naprej. Zato ploterje v 99 odstotkih uporabljajo v zaprtih prostorih,« je povedal umetnik. Tudi to so razlogi, zakaj se je odločil, da bo celjski grafit natisnil v podhodu, saj je ploter, ki si ga je sposodil pri podjetju Wall Print Slovenija, občutljiv na zunanje vplive, med tiskanjem grafita ga je Artnak moral nekajkrat tudi ponastaviti.
Celjski grafit ni prvi, ki ga je The Miha Artnak naredil s pomočjo ploterja, ampak drugi. »Prvi je v Ljubljani v Metelkovi ulici, drugi je v Celju, načrtujem tudi tretjega in četrtega. Tretji bo v Ljubljani, četrti verjetno na Primorskem.« Grafitar tako načrtuje serijo grafitov, saj se mu zdi odsotnost avtorja duhovita, saj stroji že v veliki meri prevzemajo kreativno ustvarjanje.
Grafit znak upora
»Še upor nam bodo vzeli stroji. Zato sem tudi pri tem grafitu, medtem ko je ploter tiskal sliko na steno, imel nameščeno masko. S tem sem nadaljeval zgodbo anonimnih grafitarjev.« Del performansa med tiskanjem je bilo tudi to, da kot anonimni grafitar ni imel nič drugega početi in je sedel na ležalniku ter pil kavo, se dolgočasil in le občasno malo popravil stroj.

Ključni del je bil tudi odnos med umetnikom oziroma grafitarjem in strojem, tako da ni bil pomemben le rezultat grafitiranja. Delo je zato tudi poimenoval Avtomatiziran upor.
Ideja še vseeno njegova
Avtor je sliko sam narisal na računalnik. »Da bi sliko ustvaril računalnik oziroma umetna inteligenca, se mi je zdelo preveč. Še vedno sem želel biti avtor slike. Še posebej pri grafitih želim, da je rezultat grafitiranja še vedno moj.« Čeprav se mu ideja, da bi tudi sliko naredil stroj, v tem primeru umetna inteligenca, zdi zanimiva.
»Zanima me, kaj bo na tem področju čez recimo pet let, zato se nočem ugrizniti v jezik in reči, da tega takrat ne bom naredil in da ne bom natisnil grafita, ki ga je naredila umetna inteligenca. To bi bil svojevrsten komentar, ampak tokrat nisem želel podati takšnega sporočila.« Zato je sliko ustvaril sam, ploter pa jo je namesto njega le prerisal.
O tehnologiji se moramo pogovarjati
»Nismo še tam, da bi pritisnil tri gumbe in bi stroj ustvaril 20 grafitov čez noč. Zdi se mi tudi, da je pomembna vmesna pot. Pomembna je tudi tehnologija, ki vpliva in bo v prihodnosti še bolj vplivala na naš pogled na svet.«

Poudarja, da se ljudje novih tehnologij bojimo in se moramo zato pogovarjati o njih. »A po drugi strani nas vedno več uporablja umetno inteligenco, kot je Chat GPT, mislim, da celo bolj pogosto kot spletne iskalnike.«
»Če sem čisto iskren, se tudi sam bojim teh tehnologij, ki so vedno bolj prisotne v naši družbi. Umetno inteligenco razvijajo najbogatejši in najvplivnejši ljudje na svetu, zato bo tisti, ki bo zmagal v tekmovanju, kdo bo naredil boljšo, imel ideološko prednost pred drugimi, zato se lahko hitro zgodi, da bomo padli v enoumje. Takrat se bo svet okoli nas bistveno spremenil.«
Prodal golobje iztrebke
The Miha Artnak se je najbolj udarno v slovenski javnosti pojavil pred sedmimi leti s performansom, v katerem je javnost in medije prepričal, da je za milijon evrov prodal sliko iz golobjih iztrebkov. »Takrat sem bil na osrednjih poročilih kot glavna novica, bil sem tudi na naslovnici enega od slovenskih dnevnikov.«
Že enajst let deluje v studiu Ljudje, katerega soustanovitelj in direktor je. »Ukvarjamo se z oblikovanjem, že drugo leto sodelujemo tudi s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje. Lani smo prvič naredili osvežitev vizualne podobe gledališča, letos to delo nadaljujemo.«
Kot pravi Artnak, ima sodelovanje s kulturnimi ustanovami prednosti in slabosti. »Precej bolj proste roke imamo, ko sodelujemo z njimi, imajo tudi več posluha za podrobnosti. Pri takšnih sodelovanjih si lahko tudi privoščimo več kot kje drugje. Na drugi strani moramo sprejeti nekoliko nižji proračun.«

Artnak sicer ostaja »nedeljski umetnik«, saj umetniško ustvarja le v prostem času. »Imam to prednost in svobodo, da nikoli nisem enačil umetnosti in kariere, saj se mi zdi, da bi tako bil prisiljen v ugajanje trgu. Mislim, da se umetnost lahko sreča s trgom, ni pa njena naloga, da se.«
Foto: Andraž Purg