Interventni zakon pod plazom kritik
Iztekla se je javna obravnava osnutka predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), po katerem bo Teš s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini. Predlaganim rešitvam v zakonu nasprotujejo tako v velenjski lokalni skupnosti, kjer so najbolj glasni v Ljudski iniciativi Velenje, kot tudi v Gospodarski zbornici Slovenije in Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Po njihovi oceni gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) in zaščito njenih poslovnih interesov, ne daje pa odgovorov na vprašanje, kakšna bo prihodnost Teša in Premogovnika Velenje ter njunih zaposlenih. V sindikatu Premogovnika žugajo celo z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti.
V Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenijeso prepričani, da interventni zakon ne rešuje ogrevanja v Šaleški dolini, zato predlagajo, naj Holding Slovenske elektrarne (HSE) še letos pripoji vse svoje odvisne družbe k matični. »S tem bi takoj odpravili potrebo po interventnem zakonu ter hkrati zaščitili Teš in Premogovnik Velenje pred morebitnim stečajem. Družba HSE bi bila tako učinkovitejša z manj birokratskimi in finančnimi bremeni,« so prepričani.
Razočarani so tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Opozarjajo, da v zakonu manjkajo tako strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema kot tudi ustrezni nadomestni viri. Osnutek zakona so pripravili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, zato so v dopisu, ki so ga poslali ministru Bojanu Kumru, zapisali še, da bi lahko takšna vsebina zakona ogrozila konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabilizirala regijo.
2.400 ljudi brez dela?
Predstavniki Mestne občine Velenje ter sindikalisti v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj so prepričani, da predlagan interventni zakon ne prinaša pravičnega prehoda za zaposlene ter pravičnega socialnega, družbenega in gospodarskega prehoda savinjsko-šaleške regije. Opozarjajo tudi na posledice za slovenski elektroenergetski sistem in oskrbo z elektriko ob izpadu proizvodnje elektrike iz Teša. Zahtevajo čimprejšnje sprejetje Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije
Občina Šoštanj interventnemu zakonu ne nasprotuje, a pričakuje, da bo vlada upoštevala zaveze pravičnega prehoda.
Generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj Branko Debeljak je potrdil, da so se znašli v izjemno težki situaciji, in poudaril, da interventni zakon omogoča nadaljnje delovanje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje. Brez sprejema zakona se bo Teš maja znašel v rdečih številkah. Še bolj konkreten je bil generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec, ki je dejal, da je na deponiji dovolj premoga do konca aprila, tako da bi lahko proizvodnjo končali 1. januarja 2025. To bi pomenilo, da bi dva tisoč ljudi v Premogovniku Velenje in še 400 v Termoelektrarni Šoštanj ostalo brez dela, saj podlage za financiranje zapiranja premogovnika ni. (Foto: Andraž Purg)
Članek si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 14. november 2024!
