Štirideset vmes – Forty be twin, Igor Dolenc in Sebastjan Popelar
V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje je bilo 23. februarja 2012 ob 18. uri odprtje razstave Štirideset vmes – Forty be twin, Igor Dolenc in Sebastjan Popelar. Direktorica CIK Trebnje – Galerije likovnih samorastnikov Trebnje je predstavila pomen in umestitev razstave v letošnji program galerije, ki bo potekal v duhu 45. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov. Predstavila je oba slikarja, Igorja Dolenca in Sebastjana Popelarja ter avtorico razstave, sicer u.d.i.a. Marušo Stupica. »Sebastjan Popelar je eden številnih prodornih in kreativnih mladih likovnih ustvarjalcev naše okolice… Pestrost projektov in številne predstavitve, ki jih Sebastjan niza pričajo o njegovi delavnosti in ustvarjalnosti, da umetnost živí…« »Igor Dolenc, predstavnik aktualnih in izjemno ustvarjalnih likovnih samorastnikov, udeležencev zadnjega tabora…«
Direktorica se je zahvalila obema slikarjema in avtorici razstave za pripravljenost na sodelovanje in ves njihov trud. Dr. Boštjan Žekš je spregovoril o kulturi in pomenu galerije. Ugotovil je, da kulturo in umetnost ustvarjamo ljudje, zato bosta obstali in se razvijali naprej. Prostori kot je Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, pa so pomembni, ker nudijo tudi akademsko neizobraženim avtorjem priložnost, da svoja dela predstavijo javnosti. Po pooblastilu župana občine Šentrupert, Ruperta Goleta, je razstavo odprl prof. Jože Zupan. V slikovitem nagovoru je ugotovil, da je umetnost tisto, kar daje življenju smisel, najsi gre za besedilno, glasbeno, likovno umetnost, film, gledališče, ples, arhitekturo ali kaj drugega. Posamezniki, ki ustvarjajo z dušo, pa ustvarjajo lepoto. Mednje je prištel tudi Igorja Dolenca in Sebastjana Popelarja »ki s svojim delom pojeta hvalnico najvišjemu stvarstvu – naravi in tako skupaj ustvarjata vidno sled, čeprav pripadata različnim generacijam.« Glasbeni program so popestrili učenci in mentorji Glasbene šole Trebnje.
Na razstavo je avtorica Maruša Stupica uvrstila po 27 del posameznega avtorja med katerimi je 40 letna razlika v starosti. Slikarski opus Sebastjana Popelarja z naslovom Vroče teme, zavite v megle Mirnske doline zarisujejo pot vse od Lanšpreža do Šentjurskega hriba, ki predstavlja nekakšen zaključek Mirnske doline v tem ciklu. Avtor na posamezni postaji z živahno barvno paleto poskuša ujeti megleno ozračje, ki prekriva včasih komaj prepoznavne silhuete. Igor Dolenc pa se v razstavljenem opusu osredotoča na dve barvi: belo in zeleno. Z njima slika dva nasprotujoča si svetova, dva letna časa. V zimski pokrajini priložnostno še lahko opazimo vijugasto pot, v daljavi kozolček, ali pa ograjo ob cesti. V bujnih zelenih gozdnih katedralah pa prisotnosti človeka ni več zaznati. Za trenutek je prizor zastal v negibnosti, travne bilke so ostale urejene, nepremične, nerastoče. Tako vsak avtor v lastnem likovnem jeziku spregovori o mogočnosti narave, o njenih lepotah in pasteh.
Obiskovalci bodo imeli priložnost poklepetati z avtorjema že 8. marca 2012 ob 17. uri na ČAJU OB PETIH. Hkrati si bodo lahko ogledali in kupili dela iz njunega širšega opusa.
19. aprila ob 18. uri pa obiskovalce vabimo na vodstvo po razstavi, ki ga bodo izvedli Igor Dolenc, Sebastjan Popelar in Maruša Stupica.
Igor Dolenc
Rodil se je leta 1941 v Poljanah nad Škofjo Loko. Končal je grafično šolo v Ljubljani kot litografski risar. Na njegov slikarski razvoj pa je v veliki meri vplival akademski slikar Ive Šubic, ki ga je vključil v takrat zelo živahen utrip srečanj in likovnih kolonij v Poljanski dolini. Bil mu je mentor in prijatelj. V letih med 1960 do 1975 je svojstven izraz izpopolnil in obrusil med bivanji v Franciji, Angliji, Nemčiji in Italiji. Prvo razstavo je postavil v Ljubljani: Novi dom, leta 1960. Od leta 2001, ko je postavil retrospektivno razstavo v Institutu Jožefa Štefana v Ljubljani, so se zvrstile številne osebne in skupinske razstave. Rad se udeležuje srečanj in slikarskih kolonij.
Sebastjan Popelar
Rodil se je 1981 v Celju. V centru srednjih šol v Škofji Loki je imel leta 2000 prvo razstavo risb. Pod mentorstvom vzgojitelja Marjana Jesenovca, ki ga je z malo besedami spodbujal in karal pri risanju in igranju kitare. Prvemu ciklu Osebna dezorientacija (2000, 01, 02) sledijo novi. Klovnomanija (2002), Šamanizem (2002, 03, 04), Karizmatiki (2004), Opletene vrbe v Praprečah (2006, 07) in Vroče teme, zavite v megle Mirenske doline (2009, 10). Vmes pa je fotografiral in naredil fotografsko razstavo. Februarja leta 2011 mu je bila v Sevnici na podlagi javnega razpisa in dobljenega natečaja »Gostolenje ustvarjanja in umetnosti« dodeljen naziv ambasadorja kulture za tekoče leto.
