Osebni arhiv

Ne spomni se, da bi ji kdo v otroštvu prebral pravljico ali karkoli drugega. A kljub temu da ne izvira iz literarno spodbudnega okolja, je pred dnevi izšla že njena 18. knjiga. Starša sta ji svetovala poklicno šolo, ona pa je z močno voljo kljub preprekam diplomirala iz slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2019 je še doktorirala s področja edukacijskih znanosti na mariborski pedagoški fakulteti. Že kot deklica je sanjala o učiteljskem poklicu. In dr. Ana Koritnik, ki izvira iz Zibike v občini Šmarje pri Jelšah, te sanje danes tudi živi. Posveča se še delu z nadarjenimi učenci na literarnem področju. Aprila je na največjem mednarodnem festivalu otroške poezije na ozemlju nekdanje Jugoslavije prejela nagrado za najboljšo mentorico.

Kljub trudu je redkokdaj dobila pohvalo

Ana Koritnik je bila rojena v kmečki družini. Odkar ve zase, je čutila klic, da bi rada postala učiteljica. Čeprav njene izkušnje z učitelji še zdaleč niso bile samo lepe. Kot pravi, je imela srčne učitelje, a tudi takšne, ki so otrokom, ki so izvirali iz preprostejših družin, delali precejšnje krivice. Otroke s podeželja so namreč pogosto potiskali v ozadje. »Za dobre ocene smo se morali zelo truditi. Sama sem kljub trudu in odličnim ocenam redkokdaj dobila pohvalo, kaj šele nagrado za uspeh,« je pojasnila. »Učitelji lahko pustimo takšen ali drugačen pečat. Lahko povsem zatremo nekoga ali mu damo neustavljiv polet. Oboje sem (žal) izkusila. Tista ena učiteljica je pustila temačne sledi, a me ni zlomila – šla sem svojo pot,« je dodala.

»Kriva« je bila srčna učiteljica

Kot deklica je knjige in slovenščino vzljubila predvsem zaradi srčne, poštene in pravične osnovnošolske učiteljice Tanje Jurjec, ki ji je bila in ji je še vedno vzor. Čeprav je želela postati učiteljica, so jo starši bolj »videli« v poklicni šoli. A je po vsaki končani stopnji izobrazbe naredila še korak naprej. Naposled se je vpisala na slovenistiko na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. »Kljub drugačnim pričakovanjem staršev sem vztrajala, se vpisala na želeno fakulteto in danes z veseljem živim svoje sanje kot učiteljica slovenščine. Ključna sta bila notranja motivacija in zavedanje, da mi je dana zmožnost za učenje – zato sem danes to, kar sem,« je pojasnila sogovornica. V spominu ji je kot najljubši predavatelj ostal akad. prof. dr. Jože Toporišič. Ta ji je bil pri srcu zaradi svoje neverjetne jezikovne širine, poglobljenega strokovnega znanja in človečnosti.

Delala je v različnih šolah, tudi v šolskem centru v Šentjurju. A kot je povedala, pot do zaposlitve še zdaleč ni bila preprosta. Zdaj se je ustalila v Osnovni šoli Miklavž na Dravskem polju, kjer poučuje slovenščino in dela z nadarjenimi učenci na literarnem področju. Po njenih besedah jo delo z otroki oziroma z mladimi izpolnjuje in osrečuje. V njej ohranja mladostno energijo in spodbuja ustvarjalnost.

Prvo slikanico posvetila sinu

Prvo slikanico Mala siva miška je napisala kot pravljico za lahko noč za svojega takrat triletnega sina Gašperja, danes že dvajsetletnika. Kot kratkohlačnik je namreč vsak večer želel poslušati nove zgodbe in njegova mama si jih je kar sproti izmišljevala.

V svojih delih se loteva raznolikih tem. Z njimi skuša vedno opozoriti na aktualne izzive sodobnega sveta in skozi zgodbe spodbujati vrednote, kot so med drugim strpnost, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje in prijateljstvo. »Dotikam se pasti, ki pretijo mladim na poti odraščanja, medosebnih odnosov,« je dejala.

Doslej je pri Mohorjevi založbi Celovec izdala tudi knjigi o beguncih in vojni. »Pisanje je prišlo spontano – začutila sem, da moram spregovoriti o teh stvareh,« je dejala. Tako je v času vojne v Siriji nastal mladinski roman Beysonova in Yarina usoda. Nedavno je izšel še protivojni roman Črno jutro, črni dnevi. »Življenje me je skozi raznolike preizkušnje ter opazovanje sveta okoli sebe naučilo človečnosti, sočutja in zavedanja, da se lahko tudi jaz zbudim v vojni ter da sem lahko zelo srečna, da živim v mirni in precej varni državi. Zato mi vživljanje v težje teme ni predstavljalo težav,« je pojasnila avtorica, ki pripravlja že nov mladinski roman. V svojem »predalu« ima tudi nekaj krajših besedil in pesmi.

Preberite več v Novem tedniku!