V Gaberkah po načrtu, proti Šentrupertu se še zatika
Minuli teden so si župani Velenja, Šoštanja in Slovenj Gradca v spremstvu predstavnikov Darsa ogledali napredek na gradbišču tretje razvojne osi v Gaberkah. Od sredine oktobra lani, ko je Dars po več letih usklajevanj vendarle začel v Gaberkah graditi težko pričakovano hitro cesto, gradnja napreduje po zastavljenem časovnem načrtu. Trenutno opravljajo dela za gradnjo nadvoza čez hitro cesto in za pilotno steno ob deviaciji regionalne ceste. Za nadvoz je v zaključni fazi izvedba pilotov; za odseke Škale, Konovo in Jenina izbirajo med ponudniki.
V štirih mesecih so izbrani izvajalci del izvedli obsežna gradbena dela, predvsem globoko temeljenje, rastejo tudi prvi stebri viadukta, je ob ogledu gradbišča v Gaberkah povedal član uprave Darsa Boštjan Rigler. Ocenil je, da bo projekt, ki je vreden 8,4 milijona evrov, predvidoma končan konec letošnjega leta. Na odseku Jenina naj bi začeli delati spomladi, saj je že vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako je vložena vloga za gradbeno dovoljenje za gradnjo ceste na območju Velenja, je še povedal Rigler.
Na vprašanje, kako je z gradnjo hitre ceste Šentrupert–Velenje, je odgovoril, da je ta projekt malo v ozadju zaradi vložene ustavne pritožbe na državni prostorski načrt. Kljub temu po njegovih besedah na tem odseku izvajajo številne dejavnosti, med drugim parcelizacijo za odkup zemljišč in postopke za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja.
Rigler pričakuje, da bi bila gradnja celotnega odseka hitre ceste Šentrupert–Slovenj Gradec lahko končana leta 2027. Potem bi Dars nadaljeval gradnjo ceste Slovenj Gradec–Dravograd–Otiški Vrh–Holmec, za katero se je priprava prostorskih dokumentov že začela.
Župani zadovoljni
Velenjski župan Peter Dermol je zadovoljen z doslej opravljenim delom na hitri cesti Velenje–Slovenj Gradec. Sodelovanje z Darsom in vsemi ostalimi vpletenimi v projekt je ocenil kot zelo dobro. Po njegovih besedah je bilo na začetku del v Gaberkah nekaj težav s povečanim tovornim prometom skozi Velenje, a so uspeli v občini z izvajalci del in investitorjem poiskati ustrezne tehnične rešitve, ki jih bodo kmalu tudi udejanili.
Šoštanjski župan Darko Menih je bil presenečen nad tistim, kar je videl na gradbišču v Gaberkah. »Ogromno dela je tukaj že opravljenega. Cestni priključek v Gaberkah bo Šoštanju približal hitro cesto. Izkopan material je namenjen utrjevanju nasipa med Velenjskim in Družmirskim jezerom, kar bo izboljšalo poplavno varnost v šoštanjski občini,« je dejal.
Zamisli o gradnji tretje razvojne osi so sicer stare že pol stoletja, Korošci si zanjo glasno prizadevajo zadnjih 17 let. Umeščanje trase tretje razvojne osi v prostor je v več lokalnih okoljih doslej naletelo na nasprotovanja. Še posebej izbrani trasi (Velenje–Šentrupert) nasprotujejo v občinah Spodnje Savinjske doline.
