V Kulturnem domu Krško se nocoj začenja abonmajska gledališka sezona. Kot prva je na sporedu znamenita in večkrat prirejena antiopera Jona Gaya Beraška opera.

Beraška opera je bolj antiopera kot opera, saj je ob nastanku v 18. stoletju smešila stil takrat zelo popularne italijanske opere. Namesto velike glasbe in velikih tém opere je dramatik John Gay uporabil znane melodije, ljudske napeve in podobno; publika jih je lahko prepevala in se identificirala z liki, ki so, za razliko od prave opere, čisto običajni ljudje.

V slabih tristo letih so delo priredili številni drugi ustvarjalci (Bertolt Brecht, Dario Fo, Wole Soyinka, Vaclav Havel, Rainer Werner Fassbinder, Alan Ayckbourn itd.), saj zgodba o spopadu moči in ljubezni v mafijskem podzemlju ter skorumpiranosti družbe vedno znova nastavlja satirično ogledalo dogajanju okoli nas.

Vito Taufer je navdihnjen s priredbami zasnoval lastno besedilno predlogo, ki jo je do končne podobe oblikoval skupaj z ustvarjalci uprizoritve. Izvirne songe je napisal Iztok Mlakar, uglasbil pa Aleksander Pešut – Schatzi.

O vsebini predstave:

Advokat Peachum, kralj londonskih beračev, je ogorčen, saj se je hčerka Polly poročila z Macheathom, šarmantnim bonvivanskim šefom mafijske tolpe. Pollyjina neposlušnost porodi maščevanje, Peachum prisili Lockita, šefa londonske policije, da sproži lov, v katerem je ključno vlogo izdajalke pripravljena odigrati nekdanja ljubica Jenny, ena izmed prostitutk, s katerimi Macheath preživljal radostne trenutke. Toda ker je Macheath obljubil poroko tudi Lockitovi hčerki, se zgodba o spopadu moči in ljubezni vse bolj zapleta … Ta žgečkljiva zgodba iz okolja kriminala in prostitucije je bila dramatiku Johnu Gayu sredstvo za izris kompleksne politične satire na račun skorumpiranosti angleške družbe v začetku 18. stoletja. Beraška opera je spodbudila je tudi številne priredbe in predelave, med njimi je nedvomno najbolj znana Opera za tri groše Bertolta Brechta in Kurta Weilla (1928). Nemški režiser Georg Wilhelm Pabst je posnel film z enakim naslovom (1931), češki dramatik Vaclav Havel pa je napisal Beraško opero kot politično angažirano (ne-glasbeno) dramo (1978).

BERAŠKA OPERA

Po motivih Johna Gaya, Georga Wilhelma Pabsta, Bertolta Brechta in Václava Havla

Avtorji priredbe: Vito Taufer in ustvarjalci uprizoritve

Režija: Vito Taufer 

Avtor songov: Iztok Mlakar

Igrajo: Kristijan Guček, Radoš Bolčina, Ana Facchini, Urška Taufer, Gojmir Lešnjak – Gojc k. g., Patrizia Jurinčič Finžgar, Arna Hadžialjević, Medea Novak, Maša Grošelj k. g., Matija Rupel, Jure Kopušar, Žiga Udir, Žiga Saksida k. g., Andrej Zalesjak, Iztok Mlakar 

Produkcija: Slovensko narodno gledališče Nova Gorica

petek, 27. 10., ob 19. uri

za ZELENI in MODRI abonma ter izven

Cena vstopnice: 18 € odrasli / 15 € upokojenci / 12 € študentje in dijaki