##IMAGE-3742549##

Zdravnik Željko Pleša, specialist splošne medicine iz zdravstvenega centra Aristotel v Krškem, je prejel naziv moj družinski zdravnik 2021, in sicer v izboru Moj zdravnik, ki so ga že petindvajsetič organizirali pod okriljem revije Viva.

V pogovoru za Dolenjski list pa je med drugim povedal, da je sicer želel postati pediater. In - ali bi zdravniki lahko obravnavali več pacientov, kot jih zdaj, vendar jih »smejo« le toliko, kolikor obravnav plača zdravstvena zavarovalnica?

»Nikoli nisem gledal na to in tudi kolegi zdravniki dejansko ne gledajo na to, kaj zavarovalnica prizna ali česa ne prizna. Težko je časovno opredeliti, kaj si zasluži pacient. Nekako okvirno velja, da bi bilo od pet do šest pacientov na uro. Kot zdravnik se glede na poznavanje težav pacienta in vse okoliščine odločiš, ali gre za primer, ki ga lahko rešiš v nekaj minutah, ali pa se boš pacientu posvetil dlje časa, tudi do pol ure in več. Jaz obravnavam od 50 do 60 pacientov dnevno. Težava je administrativno delo. To vzame ogromno časa. Če bi zdravnike razbremenili administrativnih opravil, bi bilo veliko več časa za paciente. Določene stvari, zdaj se je to začelo, bi lahko delala tudi sestra.«

Doktor Pleša med drugim pravi: »Empatija, sočutje do človeka, to je na prvem mestu. Na drugem mestu je nekakšen holizem v odnosu do človeka, ne kot pacienta, ampak kot človeka: ljudje so tudi starši, nekje delajo, so družbeno vključeni, skratka, človek je osebnost. Gre za vseobsegajoči pogled na človeka.

Človek se zdravi sam. Jaz sem tu samo za to, da mu pomagam, da ga usmerim. Midva sva enakopravna, jaz nisem nad njim kot nekakšna avtoriteta. Tu sem, da mu maksimalno pomagam do pozitivnega rezultata.«

Kakšen je sogovornikov pogled na uveljavljeno spopadanje s covidom in nagovarjanje k cepljenju?

» ... Zdaj so se podrli celi zdravstveni sistemi, ker niso bili pripravljeni za takšno pandemijo. Najzanimivejše je, da so se podrli najbogatejši sistemi. Slovenija in druge države, ki so imele nekakšen egalitarni sistem, so se v principu fantastično odzvale na pandemijo. Na splošno se svet odziva podobno, kot nekajkrat v preteklosti. Ko se je zdaj pojavil covid na Kitajskem, se je spet zdelo, da je to v nekem oddaljenem delu sveta. Pozabili smo, da so v 24 urah dostopni skoraj vsi kraji na Zemlji in da se bolezen zato lahko razširi zelo hitro. Zato bi morali takoj na začetku oblikovati skupino, sestavljeno iz strokovnjakov z več področij, ker pandemija prizadene vsa področja življenja. Postaviti se jasno in povedati: kar se je delalo do zdaj, je neučinkovito po vsem svetu, zato ker je to nova bolezen, o njej je premalo teoretičnega znanja, znanje pridobivamo, žal, v praksi. Mislim, da bi ljudje ob takem pristopu bolj zaupali odločitvam. Vsake tri dni se menjajo usmeritve in ljudje ne zaupajo več temu načinu, tudi zato, ker so bile nekatere usmeritve v ukrepih nasprotujoče si. Veliko je bilo v povezavi s pandemijo napačnih informacij. Veliko je 'strokovnjakov', od katerih posreduje v javnost vsak svoj pogled na bolezen.

... Glede najnovejših zaostritev – ne vemo, kako drugače doseči precepljenost. Ukrepi so nekoliko represivnejši, je posredna prisila k cepljenju – ampak kaj narediti drugega? Padli smo na izpitu, celoten svet. Bili smo nepripravljeni za nekaj takega, kar se nam je zgodilo s pandemijo.«

Zakaj je pomembno poznati pacienta? Kaj meni o nekaterih razmišljanjih, da bi v posameznih primerih pri zdravljenju sodelovala zdravnik in zdravilec? Kolikšna je moč zdravnikove besede?

In kakšen je Željko Pleša osebno? Je denimo eden redkih, ki nima mobilnega telefona, ne zasebno ne v službi.

Vse to v celotnem intervjuju v aktualnem tiskanem Dolenjskem listu.