Mojca Žnidaršič

Glavni pri postavitvi so tudi letos bili Alojz Župevec, Branko Skube, Franc Vidmar in Franc Štravs, na pomoč pa so jim pri pripravi priskočili še drugi vaščani.  Tokrat so za kopo, ki so jo prižgali v petek in s tem začeli Suhokranjske dneve, porabili 12 kubičnih metrov bukovega lesa, kar je manj kot leta prej, ko so vanjo zložili tudi do 30 kubičnih metrov lesa.

»Čeprav je bolj simbolična, je narejena tako, kot mora biti,« z nasmehom pove Župevec, ki se je s pripravo in kuhanjem kope seznanil že kot otrok, saj sta oglarila tudi njegov oče in stric. »Za dobro oglje je pomemben dober les, mora biti trd, potem pa je treba paziti, da se pravilno kuha. Les ne sme goreti, mora tleti, zato tudi dan in noč dežuramo ob njej,« pripoveduje.

Oglarjenja, ki je uvrščeno v register nesnovne kulturne dediščine ter zahteva kar precej truda, dela, dobre volje in potrpežljivosti, sta se doma naučila tudi Skube, saj je oglje za kovačijo potreboval njegov oče Franc, ki še danes kljub dopolnjenim 98 letom poprime za kovaško kladivo, in Vidmar, ki ima s tem največ izkušenj, saj je njegov oče delal pri novomeškem gozdnem gospodarstvu in zanj kuhal oglje, on pa je pri tem pomagal. Štravs se je tega starega kmečkega opravila, ki je bilo nekoč dopolnilna dejavnost na marsikateri kmetiji, očitno kar dobro naučil od svojih srednjelipovških oglarskih kolegov.

Kopo mora prižgati ženska

Da bi kopa pravilno tlela, jo je, tako kot veleva tradicija, prižgala ženska, ta čast je pripadla Skubetovi soprogi Anici, še prej pa jo je blagoslovil župnik Sašo Kovač iz župnije Stara Cerkev.

Mojca Žnidaršič

Letos bodo kopo razdrli malo prej kot navadno, najbrž konec tega tedna, bo pa to odvisno tudi od vremena. Dala naj bi približno tono kakovostnega oglja.

Ob tem beseda nanese tudi na oglarsko malico, s katero se okrepčajo oglarji in obiskovalci ob prižigu kope. Teh imajo vse dni postavljanja kope kar nekaj, saj si radi ogledajo to zanimivo staro opravilo. »Zdaj imamo že nekaj let oglarski golaž, ki ga priskrbi občina, domače gospodinje pa napečejo nekaj peciva. Na začetku smo večkrat pripravili tisto pravo oglarsko malico – polento, ki smo jo zabelili s pečeno slanino, in zraven postregli črno kavo,« opiše Franc Štravs.

Že nekaj let oglarski mojstri iz Lipovca v prvi polovici septembra kopo kuhajo tudi pri domu na Frati, za letos pogovori o tem po besedah Alojza Župevca še tečejo.