I. Vidmar

##IMAGE-3294875##

Povišane temperature zraka so lahko tudi razlog za slabše počutje ljudi in poslabšanje zdravstvenega stanja bolnih, vendar pa slovenske bolnišnice po zaenkrat zbranih podatkih v teh dneh ne beležijo povečanega sprejema bolnikov. Tudi v zdravstvenih ustanovah Dolenjske in Posavja zaradi poletne vročine niso zaznali posebnih težav, v splošnih bolnišnicah v Novem mestu in Brežicah pa delo poteka v za ta čas običajnem ritmu.

Nujna služba novomeškega zdravstvenega doma je zaradi dihalnih težav opravila le nekaj več obiskov na domu, je povedala direktorica Milena Kramar Zupan.

Zdravstveni dom Novo mesto pokriva primarne zdravstvene potrebe osmih dolenjskih občin, po besedah njegove direktorice Kramar Zupanove, pa je šlo v večini nujnih obiskov na domu za dihalne težave starejših ljudi in kroničnih bolnikov.

Po podatkih direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto Mire Retelj, sodita v bolnišnično okrožje Dolenjska in Bela krajina, za del Posavja pa dopolnjujejo dejavnost brežiške bolnišnice. Za omenjeno območje težav, ki bi jih neposredno povzročala vročina, niso zabeležili, je pojasnila.

Kot je povedala strokovna direktorica Splošne bolnišnice Brežice Alenka Zorko, tudi v Posavju kakšnih posebnih posledic poletne vročine niso zaznali, v bolnišnici pa se je mogoče nekoliko povečal obisk ljudi, ki imajo težave s povišanim krvnim pritiskom. V brežiški bolnišnici vse poteka v ustaljenem ritmu oziroma gre, kot je dejala, za normalno poletno vzdušje.

Urgentni oddelek brežiške bolnišnice, osrednje posavske zdravstvene ustanove, deluje normalno, zaradi poletne vročine so zmanjšali le obseg načrtovanih kirurških posegov, kar sicer storijo vsako leto, nujni kirurški posegi pa potekajo po potrebi in normalno. Za najbolj občutljive bolnike imajo v bolnišnici urejene klimatizirane prostore, je še povedala Zorkova.

Sicer pa so v obdobju višjih temperatur ogroženi predvsem starejši kronični srčni bolniki, ki prejemajo zdravila za odvajanje vode, če ne prilagajajo odmerka glede na otekline ali dušenje. Poleg tega starostniki nimajo ustreznega občutka žeje, zato so v veliki vročini že brez bolezni in zdravil nagnjeni k izsušitvi, če zavestno ne popijejo dovolj tekočine.

Prav tako med ogrožene spadajo otroci, ki tudi nimajo ustreznega občutka žeje ob veliki vročini, imajo mali telesni volumen in so običajno izredno telesno aktivni, kar pripelje do hitrejše izgube večjega odstotka telesne vode in povečuje potrebo po dodatnem pitju.

Strokovnjaki priporočajo, da naj ljudje ob temperaturah nad 30 stopinj Celzija vsak popijejo vsaj dva litra tekočine, razen če jim zdravniki ne priporočijo drugače zaradi narave njegove bolezni.