Kako v poletni vročini osvojiti najvišje vrhove?
Raziskovanje gora in preživljanje časa v naravi so neprecenljiva doživetja. Planinarjenje pa je vedno bolj priljubljena poletna aktivnost.
Ne glede na to, kam se odpravljamo, je pomembno, da naš korak in dejanja vodimo premišljeno in odgovorno. Gore namreč ne dovolijo napak in nepremišljenosti. Pomembno je, da se na pot pripravimo že pred odhodom v gore.
Priprave na planinski vzpon ali pohod
Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se v poletnih dneh izognete popoldanskim nevihtam oziroma opoldanski vročini, v preostalih letnih časih pa mraku ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.
Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht ipd.) in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.
Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov, in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.
Obvezna oprema
Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba glede na izbrano pot temu dodati še specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).
V družbi je lepše in bolj varno
Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se nanjo odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.
O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča. Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte glede odprtosti koče in prenočišče rezervirajte.
Hitri nasveti za hojo v gore
- Začnite počasi, da se telo ogreje.
- Hodite z enakomernim tempom.
- Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje naj določa najšibkejši član skupine.
- Na vsako uro hoje si privoščite nekajminutni počitek.
- Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.
- Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.
- Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek.
- Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečujejo izčrpanost in dehidracijo.
- Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.
- Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek.
Prva pomoč v gorah
Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prenehajte z vzponi ali sestopi. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.
Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.
Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.
Poškodovanega najprej zavarujte pred nadaljnjimi poškodbami in mu dajte prvo pomoč. O nesreči čim prej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.
Mobilni telefoni
Mobilni telefoni nam lahko ob morebitni nesreči veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na kraj nesreče. Naj bo baterija napolnjena, telefona pa ne uporabljajmo po nepotrebnem. Upoštevajmo, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni vedno zanesljiva.
Za večjo varnost tudi dežurstvo za helikoptersko reševanje
Poleg preventivnega dela v gorah so policisti gorske enote policije aktivni tudi v okviru organiziranega dežurstva za helikoptersko reševanje v gorah. Dežurstvo ekipe, ki jo poleg posadke helikopterja sestavljajo reševalec letalec, zdravnik letalec in policist letalec, julija in avgusta poteka vse dni v tednu, junija in septembra pa od petka do nedelje.
Kaj storiti, če se zgodi nesreča?
V primeru nesreče, ki zahteva reševanje, to nemudoma sporočite na telefonsko številko 112. Pomembni podatki so:
- kaj se je zgodilo,
- kje (čim bolj natančna lokacija),
- koliko je poškodovanih,
- kako ste jim že pomagali.
Kličoči naj sporoči tudi svoje osebne podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci ali zdravnik lahko poklicali za dodatne informacije.
Poškodovanega je treba takoj zavarovati pred dodatnimi nevarnostmi in mu zagotoviti prvo pomoč v okviru zmožnosti in znanja, poškodovanega prav tako ne smemo zapustiti. Zavarujte sebe in poškodovanca pred morebitnim padajočim kamenjem.
Če je teren strm, se zavarujte oziroma pritrdite tudi svojo opremo, obmirujte ter počakajte, dokler ne pridejo reševalci do vas ali dokler helikopter ne odleti. Ne počnite ničesar brez navodil reševalcev. Kakršnokoli plezanje, vzpenjanje ali sestopanje nad in pod krajem nesreče med helikoptersko reševalno akcijo je lahko izjemno nevarno, zato tega ne počnite.
Ne mahajte helikopterju, če ne potrebujete pomoči!
Ob prihodu helikopterja, če pomoč potrebujete sami ali kdo v vaši neposredni bližini, se obrnite proti helikopterju in s položajem rok ponazorite sporočilo posadki. Mednarodno znamenje za »Yes«, ki pomeni »Da, potrebujem pomoč«, ponazarjata obe dvignjeni, iztegnjeni in nekoliko razmaknjeni roki (telo je tako v obliki črke Y).
Če pomoči ne potrebujete, z znamenjem »Ne«, to je z eno roko iztegnjeno poševno navzgor in drugo poševno navzdol, sporočite posadki, da ne potrebujete pomoči oz. da vam ni znano, da bi kdo v bližnji okolici potreboval pomoč. To še posebej velja, kadar počivate oziroma mirujete. Navdušeno mahanje in pozdravljanje helikopterja je sicer zelo prijazno, kadar pa policisti iščejo ponesrečenca, jih lahko takšno mahanje zavede.
Največ gorskih nesreč je poleti
Vsakoletni skorajda milijonski obisk slovenskih gora pri ljudeh prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. Vzroki nesreč so največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti ter podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah.
Gorskih nesreč je največ v poletnih mesecih, še posebej veliko pa jih je avgusta in septembra, ob zaključku poletnih dopustov, saj se takrat še poveča obisk v gorah. Pohodniki se v vse večjem obsegu odločajo tudi za obiske najvišjih slovenskih gora. Med obiskovalci so žal tudi takšni, ki v gore sicer redko zahajajo in so izrazito neustrezno opremljeni.
Večino informacij smo dobili od slovenske gorske policije, več pa si lahko preberete na policija.si.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
