V Dolenjskem muzeju so v četrtek, 14. septembra 2023, ob 18. uri v Mali dvorani odprli razstavo z naslovom Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati?

Teme bajeslovja, mitologije, bajnih bitij in pripovedništva so morda nekoliko nenavadne za muzejsko razstavo, pa vendar so se ob Unescovem letu varovanja nesnovne kulturne dediščine v muzeju odločili prav za to tematiko. 

Skozi raziskovanje teme je bilo zbranih mnogo zgodb, le del njih je predstavljen tudi na razstavi, in sicer preko zemljevida, kjer lahko obiskovalec posluša zgodbe iz posameznih lokacij.

Na razstavi je predstavljena tema nesnovne kulturne dediščine, s predstavitvijo bajnih bitij in škratov, skozi ljudsko umetnost ter pripovedno izročilo. Poleg panojev, predmetov, avdio in video vsebin so pripravljene tudi vsebine za najmlajše, ki tečejo vzporedno s temami razstave.

Tekom trajanja razstave, do 11. februarja 2024, pripravljajo več obrazstavnih dejavnosti, med njimi Kako napišem zgodbo z Deso Muck?, delavnico ljudskih glasbil z Darkom Korošcem, izdelovanje drgljic z Vinkom Ahlinom, premiero dokumentarnega filma o Stanetu Pečku in njegovih škratih, lutkovno predstavo skupine Mokre Tačke ter seveda različne druge muzejske delavnice in tematska vodenja.

Tekom projekta sodelujejo z različnimi zavodi, kjer se bodo odvijali dogodki na temo pripovedništva, mitologije in škratov. V Knjigarni Goga bodo pripravili pogovorni večer na temo bajnih bitij. Tesno sodelujejo s Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, kjer pripravljajo dogodke in delavnico na temo škratov in pripovedništva v januarju 2024. V prihodnjem mesecu bodo skupaj s knjižnico predstavili temo škratov tudi v knjižnici v Karlovcu, sledile pa bodo tudi delavnice in predstavitve razstave in teme v krajevnih knjižnicah Knjižnice Mirana Jarca, s priložnostnimi razstavami knjižnega gradiva.

V okviru razstave je izšla tudi prva elektronska knjiga v Dolenjskem muzeju z istoimenskim naslovom razstave.

Na dogodku so spregovorili direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik,  podžupanja Mestne občine Novo mesto Sara Tomšič, kustodinja razstave Alenka Stražišar Lamovšek in dr. Janez Bogataj, ki je razstavo tudi odprl.

Za glasbo sta poskrbela Cveto Šali in Mitja Simič, seveda z Gorjansko bajko, skupine Rudolfovo.

Razstava bo v Mali dvorani Dolenjskega muzeja na ogled do 11. februarja 2024.

Avtorica razstave je Alenka Stražišar Lamovšek, Dolenjski muzej Novo mesto. Oblikovalka razstave je Maja Rudolf Markovič.

Avdio izjave:

-        Jasna Dokl Osolnik, direktorica Dolenjskega muzeja Novo mesto

»Eno najpomembnejših poslanstev vseh muzejev na svetu je varovanje in ohranjanje kulturne dediščine in z današnjo razstavo, ki govori o bajeslovnih bitjih, v Dolenjskem muzeju po daljšem premoru spet vstopamo na področje etnologije. Termin in tematika razstave nista izbrana naključno, zato, ker prav letos obeležujemo Unescovo leto varovanja nesnovne dediščine. Z današnjo razstavo vstopamo v mistični svet, v bistvu med bajeslovna bitja, škrate in palčke, nas pa naslov in tematika ne smeta zavesti, saj to ni razstava za otroke, ampak resna strokovna študija, ki bo skozi vsebino obiskovalcem morda bolj razjasnila pojem nesnovne dediščine, ki se v praksi sicer pogosto uporablja, njen pomen pa je na splošno slabo poznan.«

-        Sara Tomšič, podžupanja Mestne občine Novo mesto

»Sodelovanje Dolenjskega muzeja in Mestne občine Novo mesto je tradicionalen odnos, ki že dolga leta prinaša rezultate, s katerimi se naš kraj in Dolenjsko nasploh postavlja na zemljevid vrednih obiska, vrednih ogleda in predvsem se predstavljamo kot prostor z bogato dediščino. Ohranjanje nesnovne kulturne dediščine je vsekakor še posebej v ospredju v teh modernih časih, ko nas vsakič znova opozarjajo o vrednotah, ki jih kot posamezniki, kot družba, kot narod moramo ohranjati in doprinos ohranjanja nesnovne dediščine je nedvomen ravno v pomenu narodnosti, v zavedanju slovenstva in naše preteklosti.«

-        Alenka Stražišar Lamovšek, avtorica razstave, Dolenjski muzej Novo mesto

»Tema bajeslovja, mitologije in bajnih bitij ter pripovedništva je morda res nekoliko nenavadna za muzejske razstave, pa vendar smo se ob Unescovem letu varovanja nesnovne kulturne dediščine odločili prav za to tematiko. Samo raziskovanje je potekalo tako v domači ustanovi, torej v muzeju, kot tudi v drugih, npr. v Knjižnici Mirana Jarca, Znanstveno raziskovalnem centru ZRC SAZU, Etnografskem muzeju, nekaj gradiva smo pridobili tudi iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota in pa zasebnih arhivih. Velik del našega raziskovanja je potekalo tudi na terenu, ko smo zbirali različne zgodbe. Vse skupaj pa predstavljamo na razstavi, kjer poleg panojev, fotografij, predmetov, predstavljamo tudi avdio in video vsebine na to tematiko. Mlajši obiskovalci pa si lahko razstavo ogledajo vzporedno, saj smo za njih pripravili pravi škratovski izziv – kako lahko postanejo škratovi pomočniki.«

-        Maja Rudolf Markovič, oblikovalka razstave, Dolenjski muzej Novo mesto

»Seveda, sodelovanje z avtorjem tekom raziskovanja gradiva za razstavo je zelo pomembno, ker tako pridobimo več časa za razmislek, več podatkov in lahko najdemo boljše rešitve.«

-        dr. Janez Bogataj, etnolog

»Odpiranje razstav v Dolenjskem muzeju Novo mesto je zame vedno nek poseben obred, to pa zaradi tega, ker sem po diplomi na ljubljanski Filozofski fakulteti se dve leti zaposlil v tej kulturni ustanovi in sem bil tukaj kot kustos za etnologijo. Vendar, to so že spomini. Tokratna razstava o bajnih bitjih, s poudarkom na palčkih in škratih, pa je seveda večstransko pozitivno presenečenje. Prvič zaradi tega, ker v naših strokovnih muzejskih ustanovah zelo redko zasledimo razstave s področja bajeslovja. Druga stvar je ta, da taka razstava, kakršna je ta v Novem mestu, ponovno opozarja, da bi morali tudi v Sloveniji dobiti enotno upodobljena vsa bajna bitja, ki, bi rekel, sodijo v ta segment duhovne kulture. Predvsem pa seveda sem zelo vesel, ker razstava nagovarja različne starostne skupine. Se pravi škrati in palčki niso samo problem za otroke, ampak tudi za odrasle, in seveda opozarja navsezadnje tudi na to, kar se dogaja v naših zunanjih bivalnih okoljih, z vrtno kulturo, s postavljanjem škratov in palčkov iz raznih gradiv, nekoč iz gline in mavca, danes pa iz plastike. Tako, da glede uporabljenega gradiva palčki dobivajo v sodobni družbi tudi negativno poslanstvo.«