Jure Klobčar / MPA

Predsednik vlade Golob se je 21. novembra s predstavniki občin srečal na sestanku, na katerem so govorili o noveli zakona o skladnem regionalnem razvoju. Kot je takrat dejal, se je za prioriteto pokazalo, da s skupnimi napori z regijami v Slovenijo pridobijo več razvojnih sredstev iz Bruslja in ga razporedijo skladno z dejanskimi potrebami regij, pri tem pa bi bile regije precej bolj avtonomne kot zdaj.

"Drugi zaključek pa je bil, da če želimo biti pri tem uspešni, se moramo tudi bolje organizirati – organizirati razvojne pisarne v Bruslju, ki bodo lahko regijam tudi pomagale pri pridobitvi sredstev,« je takrat poudaril Golob.

En vrhunski igralec ni dovolj

Zdaj je vlada potrdila novelo zakona, ki jo je ministrstvo pripravljalo dlje časa in po besedah Goloba prinaša vse tisto, kar so župani na sestankih v prejšnjih mesecih, ko je vlada obiskovala regije, pričakovali od nje. Premier je poudaril, da se je praktično povsod pojavila ista želja, da bi naredili več na skladnem regionalnem razvoju, predvsem okrepili gospodarski del regij. 

"Če želi Slovenija kot ekipa zmagovati, ni dovolj en vrhunski igralec, ampak mora biti dovolj dobra cela ekipa," je bil slikovit Golob in dodal, da je namen skladnega regionalnega razvoja prav to, da se poleg Ljubljane, ki je visoko nad slovenskim povprečjem, razvojno okrepi še ostale regije.

· Gospodarstvo

Na podeželju brez bankomata in pošte: kam po gotovino?

Jure Klobčar

Cilji za vsako regijo posebej

Novi zakon ima zato dva nova ključna poudarka: na eni strani gospodarska uravnoteženost razvoja regij, pri čemer je velik poudarek na produktivnosti in ustvarjanju delovnih mest bližje domu ljudem, na drugi strani pa daje zakon regijam priložnosti, kot se je izrazil Golob. "Prvič bomo imeli cilje za vsako regijo posebej. Doslej je veljalo, da se cela Slovenija skuša razvijati po istem vzorcu, kar pa ni delovalo pozitivno. Odslej bo vsaka regija imela svoje cilje, ki bodo krojeni potrebam in razvoju najboljših zmožnosti," je izpostavil predsednik vlade.

Kot je povedal, je želja povsod razvijati tisti del, ki je posamezni regiji najbolj pisan na kožo oziroma je tam največji potencial. "Verjamem, da bomo tako zmanjšali razliko med Ljubljano in ostalimi regijami."

Strategija do leta 2050

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Jevšek je izpostavil tri stvari, ki so potrebne za skladen regionalni razvoj: ustrezen pravni okvir, premišljene ukrepe in politično odločitev, da je to prioriteta vlade. Vse to naj bi bilo izpolnjeno, regionalni razvoj ima podporo v vladi.

Kot je dejal, bo na podlagi zakona prvič izdelana strategija skladnega regionalnega razvoja do leta 2050. "V predlogu je že izdelana, dokončno bo na vladi sprejeta januarja 2026. Tej strategiji sledi zelo pomemben izvedbeni dokument oziroma akcijski plan posameznih regij."

Glas ljudstva

Na Svet24 spremljamo utrip ljudi. Anketa o volitvah 2026

Po Jevškovih besedah je 12 razvojnih regij, v katerih se je razvoj doslej načrtoval tako, da je vlada določila cilje, v katerih se bodo regije razvijale. "Glede na to, da je vsaka regija specifična in ima določene danosti, bodo od zdaj naprej regije same izdelale načrt razvoja, cilj pa je ustvarjanje novih delovnih mest, dodane vrednosti, kakovosti in konkurenčnosti," je dejal Jevšek in dodal, da bo vlada potrjevala načrte in financirala programe, pri katerih je bistvo, da prispevajo h gospodarski rasti in inovacijski preobrazbi regije.

Jure Klobčar / MPA

V radiju 30 km ali 30 minut vsi pogoji za življenje

Pomemben element zakona je, kot je poudaril Jevšek, tudi ustanavljanje sedeža predstavništva Slovenije v Bruslju s strani razvojnih regij. Avstrijska Koroška ima že kar nekaj časa svoje predstavništvo v prestolnici Evropske unije. Kot je izpostavil Jevšek, se je treba pripraviti na centralizirane evropske razpise, saj se bodo kohezijska sredstva od leta 2034 drugače razdeljevala.

"Želimo močne regije in s tem močno Slovenijo," je dejal minister in še pojasnil, kaj si predstavljajo pod skladni regionalni razvoj. "Želimo si, da imajo v radiju 30 kilometrov ali 30 minut državljani Slovenije pogoje za življenje, kot so služba, stanovanje, vrtec, šola, čas za kulturo, šport in za družino."

· Politika

Jevšek pojasnil odločitev, zakaj je umaknil kandidaturo za veleposlanika