Akoš Dončec

V četrtek zvečer so v Medgeneracijskem središču Mensana v Murski Soboti odprli razstavo ob 150. obletnici izida prvega prekmurskega časopisa Prijatel. Njen avtor je Franci Just iz Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja (SDPPP), ki je na enajstih panojih predstavil časopis in njegovega izdajatelja ter urednika Imreta Agustiča. 

Prisotne na odprtju razstave je najprej pozdravila predstavnica Mensane, nato pa še predsednik SDPPP Štefan Kardoš. Nato je Franci Just predstavil Agustičev življenjepis ter se dotaknil nekaterih zanimivosti iz časopisa Prijatel. Ob koncu je sledil še priložnosti recital z naslovom Sloboščina, pravica, omika i poštenjé, v katerem so se člani društva sprehodili skozi vsebino Prijatela in interpretirali nekaj zanimivih zapisov. 

Akoš Dončec

Edini tiskani medij v prekmurščini

Prijatel je prvič izšel v poskusni številki, 15. septembra 1875. Čeprav je izhajal le pet let, do 15. julija 1879, je pomembno prispeval k družbenemu, kulturnemu in narodnostnemu prebujenju prekmurskih Slovencev. V svojem času je bil edini tiskani medij prekmurskih Slovencev, ki jih je v njihovem jeziku seznanjal z dogajanjem v domovini in svetu, hkrati pa jim je ponujal tudi poučne vsebine z različnih področij in razvedrilo ter med njimi širil temeljne človečanske ideje.

Akoš Dončec

Agustič je časopis pripravljal in izdajal v Budimpešti, kjer je bil stenograf v državnem zboru in sodelavec več časopisov in revij. Naročniki in kupci Prijatela so bili prekmurski Slovenci v Železni in Zalski županiji, veliko bralcev je imel tudi na sosednjem Štajerskem in v Medmurju.

Največ člankov je napisal Agustič sam, kasneje pa je pridobil tudi nekaj sodelavcev. Dopisniki Prijatela so bili iz različnih prekmurskih krajev od Monoštra do Murske Sobote in Lendave, oglašali pa so se tudi iz sosednje Štajerske, iz Radgone, Ormoža, Ptuja, Gradca, Brežic. Od začetka izhajanja časopisa sta bila Agustičeva sodelavca pri časopisu njegov svak, notar Franc Čaplovič, ter takrat dvajsetletni učitelj v Križevcih Janoš Flisar, kasnejši vidni prekmurski evangeličanski pisec.

Akoš Dončec

Iz madžarskega v slovenski črkopis

Prijatel je najprej izhajal kot mesečnik in je bil tiskan v madžarskem črkopisu, prilagojenem prekmurskemu jeziku, leta 1877 pa je začel izhajati dvakrat mesečno. Po novem je bil tiskan v slovenskem črkopisu, saj so številni bralci z desnega brega Mure Agustiča v dopisih naprošali, naj uvede slovenski črkopis, da bi časopis lažje prebirali, on sam pa je s slovenskim prostorom tudi že vzpostavil številne stike in se je zavedal jezikovne ter narodnostne povezanosti prekmurskih Slovencev z rojaki onstran Mure.

Poleg priložnostnih rubrik je imel časopis pet stalnih rubrik. Rubrika Orsáčko správišče je bila namenjena domači, notranji politiki. V rubriki Zvönski dugovánji je poročal o zunanjepolitičnih dogodkih, še zlasti o političnem in vojnem dogajanju na Balkanu, ki ga je pozorno spremljal in kot nekdanji dopisnik. V rubriki Razlocsne glászi je Agustič seznanjal bralce z dogodki iz bližnje in širše okolice, objavljal različne domače zanimivosti in včasih tudi iz tujih časopisov povzete novice iz sveta. Rubriko Mali vért so sestavljali Agustičevi izvirni nasveti bralcem o umnem gospodarjenju in donosnem kmetovanju ter aktualne kmetijske informacije, povzete iz drugih časopisov. V četrtem letniku je Agustič uvedel še humoristično rubriko Kratkočasnik in v njej objavljal šale.

Akoš Dončec

Pomemben del časopisa so bila leposlovna besedila. V ohranjenih številkah časopisa je osemnajst kratkih proznih besedil, prevedenih in izvirnih. Te pripovedi so tudi poučne, vanje je Agustič neposredno in posredno vnašal ideje in vrednote, ki jih je s svojim časopisom razširjal tudi sicer. Med drugim je propagiral omikanost, h kateri je prišteval tudi bralno kulturo.

Akoš Dončec

Razstava bo v Mensani na ogled še do 5. decembra, zatem pa se bo preselila v Slovenski dom v Monoštru, kjer jo bodo odprli 11. decembra ob podelitvi priznanj v natečaju Porabske litere.