»V kulturi se že 30 let poraja elitizem najvišje vrste«
Osrednja prireditev Območne izpostave JSKD Ptuj je tudi letos potekala na predvečer ta veselega dneva kulture v Narodnem domu na Ptuju. To je tudi dan, ko se poklanjamo ljubiteljski kulturi s priznanji sveta OI JSKD Ptuj, ko pregledujemo dejavnost tekočega leta in načrtujemo aktivnosti v novem letu.
Veseli dan kulture, ki to ni bil
Ta veseli dan slovenske kulture, 3. december, bi moral biti veseli dan. Osrednja slovesnost ob letošnjem dnevu OI JSKD Ptuj, 2. decembra v Narodnem domu na Ptuju, pa je bila vse prej kot vesela, kot se temu dnevu in poklonu ljubiteljski kulturi in njenim dosežkom pritiče. Le nekaj nad dvajset ljudi nas je bilo, ki smo se je udeležili. Nekateri med njimi zaradi takšne ali drugačne dolžnosti, le ščepec pa je bilo tistih, ki so prišli, da bi se veselili skupaj s prejemniki priznanj, z neizčrpnim virom ustvarjalnosti in s predanostjo ljubiteljski kulturi, sodelovanju in povezovanju. Le kje so bili tisti, ki so jih vsakodnevno polna usta takšne ali drugačne kulture?!
----------------------------
Slavnostna govornica je bila Branka Bezeljak. Doslej je imela na kulturniških slovesnostih že veliko govorov, zato se je tudi vprašala, kaj novega lahko pove letos glede na že znane razmere v kulturi. „Lahko bi govorila o težkih časih. Toda kdaj za slovensko kulturo v zgodovini niso bili težki časi?! Pa o uničevanju kulturne dediščine, o financiranju, letnih razpisih, centralizaciji v slovenski kulturni politiki, zgrešenih investicijah v javnih kulturnih prostorih, o vrhunskih umetnikih, ki živijo na socialnem robu naše družbe itd. Ker je med dobitniki priznanj letos tudi osnovna šola, povzemam tudi svoje razmišljanje o mentorstvu, katerega vrednost, ne le v denarju, je največkrat spregledana. Vse svoje delovno obdobje sem na različnih ravneh v svojih javnih nastopih opozarjala, da kulturne dobrine niso enako dostopne za državljane. Umetniška produkcija postaja vse bolj skoncentrirana v Ljubljani, večjih mestih, dostopna le premožnim. Zaradi tega bi morali vsem generacijam, še posebej mladim, omogočiti dostop do najvišjih umetniških dosežkov doma in v tujini. Žal je prav za ta del premalo denarja. V kulturi se že 30 let poraja elitizem najvišje vrste. Mladi ostajajo doma, ko bodo odrasli, ne bodo upali prestopiti pragov kulturnih ustanov. Denarja ni, to pa ne pomeni, da kulture ni, da nimamo umetnosti. Kulturen je lahko vsak, ustvarjalen tudi. Umetnik pa ne more biti vsak, čeprav ima vsa ustrezna šolska spričevala. Potrebna je kulturna vzgoja vseh generacij, še posebej mladih.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
