ČG

Za veliko večino je bil 11. december 2025 še en navaden decembrski dan. V resnici je povsem drugače; tega dne se je iztekel 15-letni rok, v katerem bi morale biti vse obstoječe javne stavbe v Sloveniji po zakonu dostopne osebam z invalidnostjo.

V Zvezi paraplegikov Slovenije so opozorili, da je realnost povsem drugačna. Približno četrtina zdravstvenih domov, šol, kulturnih ustanov, športnih objektov in drugih javnih zgradb ostaja gibalno oviranim še vedno nedostopna.

Za gibalno ovirane to pomeni izključenost iz izobraževanja, zdravstva in javnega življenja zaradi neuresničevanja določil zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki prepoveduje diskriminacijo v dostopu do objektov in storitev v javni rabi. Pravica do dostopa je osnovna človekova pravica, priznana v mednarodnih dokumentih.

To je bila tudi tema pogovora s ptujskim kulturnikom in velikim poznavalcem razmer v ptujski kulturi Borisom Miočinovićem, v katerem je opozoril ne samo na problem dostopnosti Galerije mesta Ptuj, ki še po devetih letih od odprtja nima dvigala, zato ni dostopna za ljudi z ovirami in drugimi bolezenskimi stanji, ki jim onemogočajo vzpon v tretje nadstropje. Ob tem je spomnil tudi na pomanjkanje kulturne politike v mestu.

Na Prešernovi 29 zakonske norme tudi Upravno enoto Ptuj, okoljsko inšpekcijo in druge javne uporabnike prostorov v tej stavbi (torej uporabnike državnega in občinskega proračuna) zavezujejo, da so od 11. decembra 2025 dostopni tudi invalidnim strankam in zaposlenim.

Mestna občina Ptuj in Republika Slovenija pa glede te stavbe in tudi nekaterih drugih spadata med tistih približno 20 odstotkov, ki še niso uresničile zakonske zaveze glede enakopravne dostopnosti objektov v javni rabi vsem svojim državljanom, velikokrat opevanim davkoplačevalcem in volivcem, pa tudi tukaj živečim tujcem in turistom.

»Mimogrede, na Ptuju invalidna oseba niti teoretično ne more kandidirati za župana, kajti če bi bila izbrana, sploh ne bi mogla dostopati do županskega urada, če se ne motim. Določene funkcije in službe so torej v tem mestu dostopne samo gibalno zdravim. Tudi to bi bil lahko primer za zagovornika načela enakosti, mar ne? Si predstavljate gibalno oviranega župana, ki slavnostno odpira razstave v Galeriji mesta Ptuj? Da bi to bilo mogoče, bi morali ustanoviti službo za premikanje župana. Ne, to ni zafrkancija. Franklin Delano Roosevelt, ki je pri 39 letih zbolel za otroško paralizo in je postal invalid na vozičku, je tako invaliden najprej postal župan New Yorka, potem pa kar štirikrat zapovrstjo zmagal na volitvah za predsednika ZDA,« Boris Miočinović opozori še na en vidik nezmožnosti dostopa v primeru gibalno oviranega župana.

Več v Štajerskem tedniku.