AK

Eno bolj znanih Partljičevih dramskih del je še vedno Moj ata, socialistični kulak, po katerem so v osemdesetih letih posneli istoimenski film, za katerega je scenarij napisal avtor sam. Snov je črpal iz otroštva, ko je bil kulak njegov ata. »Prinesel je prvi krompir in rekel, da je zdaj tudi on kulak,« se je na Kukavi spominjal Partljič, ki rad govori o očetu in mami, ki je iz Muretincev rosno mlada odšla s trebuhom za kruhom delat v Hoče in tam spoznala njegovega očeta. Partljičev priljubljeni film si še vedno rade ogledajo starejše in zdaj tudi že mlajše generacije.

»Slovenske gorice so na najbolj sončni strani mojega srca«

Na praznični 25. junij so kultni film v organizaciji društva Kukava 99 ob sončnem zahodu zavrteli na filmskem večeru sredi Slovenskih goric, ob trtah na Kukavi. Večer je bil poseben, ker so gostili Toneta Partljiča. Povabilu se je z veseljem odzval, saj se v Slovenske gorice pogosto rad zapelje tudi sam.

»Slovenske gorice so na najbolj sončni strani mojega srca,« je povedal kot vedno dobro razpoloženi Partljič, takšen, kot ga poznamo, odkrit in brez dlake na jeziku. Ponj so poslali šoferja, tako da zares ni mogel zavrniti povabila, je bil navdušen Partljič, ki kljub letom (5. avgusta bo dopolnil 85 let) sam naredi še veliko kilometrov, več kot 50.000 na leto, je ponosno povedal.

Pot ga pogosto vodi na Koroško in na Primorsko, kjer živita hčerka in vnukinja, Mojca Partljič in Vita Taufer, obe igralki. Veliko kilometrov prispevajo tudi »bralne značke«, katerih gost je. Zelo rad se pelje do Cerkvenjaka, Svetega Andraža in tudi Juršincev, čeprav se tam že malce izgubi, se je pošalil. Izredno lepe spomine ima na Sveti Andraž v Slovenskih goricah in njihove amaterske gledališčnike, ki so že uprizorili delo Moj ata, socialistični kulak in mu na veliko presenečenje po pošti poslali tudi čisto pravo »pisanko«, česar se še posebej rad spominja.

Preden začne pisati knjigo, je nekaj časa »noseč«

Več v Štajerskem tedniku