Mateja j. Potočnik

Večina ljubiteljev kulinarike jo pozna kot hčer legendarnega slovenskega chefa Janeza Bratovža iz kultne restavracije JB. Pohvali se lahko z izjemnim dosežkom: razglasili so jo za najboljšo someljejko Evrope!  Na kongresu združenja mladih evropskih gostincev JRE v Parizu so jo namreč razglasili za prvo ime sommeljerskega poklica v minulem letu. Nina Bratovž je someljejka tretje stopnje, žena in dvakratna mamica, predvsem pa ženska, ki ve, kaj hoče, je tako dobila enkratno priložnost ime Slovenije ponesti v svet.

Kdaj vas je začel zanimati svet vin in kaj vas je spodbudilo, da ste nadaljevali kariero sommeljejke?

Moja pot v ta svet je bila pravzaprav totalno naključje. Pri nas v restavraciji je potekal tečaj someljejev in mene, takrat 21-letnico, so zadolžili za pripravo miz. Takratni predsednik društva Sommelier Slovenije Ivan Peršolja me je prijazno povabil na predavanja. Tako sem začela tečaj za prvo stopnjo. V ta čudoviti svet me je potegnila predvsem krasna družba, ki sem jo tam spoznala. Skupaj smo zaključili vse tri stopnje in se družno učili ter nadgrajevali svoje znanje, veliko potovali, obiskovali vinarje, in ko te ta svet enkrat posrka vase, ni poti nazaj.

Nato sem pred tremi leti začela še tečaj WSET 3, pri katerem pa mi ostaja še zaključek. Ampak z dvema otrokoma in podjetjem si težko vzamem čas za poglobljeno učenje, ki pa si ga pri tem tečaju absolutno moraš. Vseeno pa menim, da toliko znanja, kot ti ga dajo praksa, pogovori z vinarji, enologi, ti ne da nobena knjiga. V svoji karieri sem spoznala marsikaterega vinarja in moje prepričanje je, da je pri vinu poleg veselja, znanja, dela, potrebna tudi strast, in če strasti ni, se to začuti tudi v vinu. Zame je vino več kot pijača – je tekoča zgodovina zemlje, pripoved narave in človeške strasti.

SR/MPA

Pravijo, da je vinska karta neke vrste osebna izkaznica restavracije. Kar pomeni, da je vloga hišnega someljeja še kako pomembna. Povejte nam kaj o svoji vinski karti, kako se lotevate izbire vin in katera merila se vam zdijo najpomembnejša?

Zadnja leta sem sama začela iskati vinarje, ki niso tako poznani, manjši in jih predstavljati gostom, ki so navdušeni, in to mi je najbolj všeč pri mojem poklicu, da jim postrežem nekaj novega. Na eni strani mi je zelo pomembno, da imam v svoji karti zastopano celotno Slovenijo in si tudi prizadevam, da so v ospredju slovenski vinarji. Na drugi strani pa seveda morajo biti tudi tuja vina, a spet si želim, da so taka, ki jih ne najdemo povsod. In prav to moje odkrivanje mi je letos na pot pripeljalo Američanko, ki me je po večerji pri nas poklicala in vprašala, ali bi zanjo iskala majhne vinarje po Evropi, ki bi jih ona uvozila v Ameriko. Beseda je dala besedo, in če bo vse po sreči, gre prva pošiljka konec januarja že čez lužo. Druga taka zgodba je, da me je našel gospod iz Indije in skupaj začenjava uvoz slovenskih vin v mističen indijski svet. In tudi zato imam tako rada ta svet, ki na res poseben način povezuje ljudi. Spoznaš ljudi z vsega sveta in ni pomembno, od kod je kdo, vedno boš našel skupen interes, ko govorimo o vinu.

Zaupajte nam, katera je najdragocenejša steklenica v vaši kleti ali najdražje prodana steklenica doslej?

Najbrž je to petrus 1995. Prodali smo jo pred 15 leti. Takrat so bile cene teh vin vseeno še malo bolj dostopne, danes pa česa takega, vsaj pri nas, ni več možno prodati.

Mediaspeed

Glede na vašo vsakodnevno interakcijo z gosti – ali opažate, da smo Slovenci dobri poznavalci vin, in kakšna vina najraje izbiramo?

Opažam, da sta se v zadnjih letih pri nas tako kultura kot znanje o vinih zelo razvila, domači gostje so zelo dobro informirani o vinskem svetu in prav zato jih je težje zadovoljiti. Za nas sta tako še večji izziv in motivacija, kako jih navdušiti. Pa tudi slovenska vina so naredila velik preskok in pri nas danes težko dobimo slabo vino. Na koncu sama cena niti ni tako pomembna kot kakovost in užitek ob popitem kozarcu.

Slovenci smo znani tudi po tem, da številni pridelujejo svoja vina. Kaj menite o tem?

Slovenija je zagotovo vinogradniška dežela in ne vidim nič slabega v tem. Kot ima vsak svojo solato na vrtu, pa naj ima še kak liter ali dva svojega vina. (smeh) Prepričana sem, da je in bo domače, lokalno tudi na področju vin vse bolj dragoceno in iskano!

V Sloveniji se lahko pohvalimo tudi z avtohtonimi sortami, kot so pinela, zelen, rebula, refošk ... Menite, da bi lahko z njimi prodrli v svet?

Res je naravnost neverjetno, da smo tako majhni, pa imamo skoraj 50 avtohtonih sort grozdja! Te so za prosperiranje na tuje trge zagotovo najbolj zanimive.

Vse imamo, samo pokazati je to še treba svetu in ga navdušiti. To seveda naši vinarji pridno in tudi uspešno počnejo že leta. Ni pa preprosto, konkurenca je velika, a potenciala ter možnosti imamo še ogromno.

OSEBNI ARHIV

Ob tem, da ste predani svojemu poklicu, ki seveda zahteva delo tudi ob večerih, vikendih, praznikih, ste tudi dvakratna mama. Kako vam uspe uskladiti družinsko življenje s kariero?

Težko! (nasmešek) Prav to je zame največji izziv, zaradi tega marsikaj tudi kdaj preskočim in dam prednost družini. Moja fanta sta pri devetih in štirih letih v obdobju, ko me najbolj potrebujeta, in zavedam se, da jima moram svoj čas nameniti zdaj, ker tega ne bom mogla nikoli več nadoknaditi. Za vso podporo in razumevanje sem izredno hvaležna tudi svojemu partnerju, da me na moji poti podpira in marsikateri večer nadomesti mojo odsotnost. Imam pa srečo, da je tudi sinovoma očitno veselje do gostinstva že prirojeno, in če kako nedeljo ne gremo ven jest, kar je nekako naša tradicija, me že sprašujeta, ali je kaj narobe. Tako da že zdaj rada dobro jesta in uživata v obisku dobre gostilne. Mlajši pa je najbolj srečen, ko mu rečem, naj mi pride pomagat kuhat. Tako da me za nasledstvo ne skrbi. (smeh)

Kulinarika

Mira Semič: Lahko smo ponosni na slovensko hrano in vina

Kaj vam je pomenila osvojitev prestižnega naziva najboljše someljejke Evrope, ki so vam ga v Parizu podelili na veliki slovesnosti ob jubilejni petdeseti obletnici združenje mladih evropskih chefov JRE (Jeunes Restaurateurs d'Europe)?

Odkrito priznam, da nagrade nisem niti pričakovala niti si nisem znala predstavljati, kaj vse mi bo prinesla. Ko so na slovesnosti izrekli moje ime in sem stopila na oder v dvorani prestižnega hotela InterContinental Paris Le Grand ter mi je pred nekaj stoglavo množico nagrado predal predstavnik Antinorija, ene najslavnejših vinskih kleti na svetu, mi je preprosto vzelo sapo! Neizmerno sem hvaležna za to strokovno priznanje, ker mi je že doslej odprlo marsikatera vrata in pripeljalo na pot številne nove priložnosti. Vesela sem tudi, ker se zaradi tega o someljerstvu tudi pri nas več govori in kaže na to, da se da, tudi če prihajaš iz Slovenije, v tem poklicu mednarodno uspeti. Najbolj pa si želim, da bi se za someljerstvo v prihodnosti odločalo čim več mladih.

Iz intervjuja v reviji Obrazi 01/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.