Ptuj – zakladnica tisočletij z napako
V ponedeljek zvečer je bila v gimnazijski dvorani v Ptuju osrednja proslava ob kulturnem prazniku v mestni občini. Na njej sta MO Ptuj in Zveza kulturnih društev Ptuj podelila priznanja in plakete za posebne dosežke na kulturnem področju.
Slovesnost so začeli fanfaristi ptujske godbe na pihala, nato pa je svoj pogled na Prešerna, kulturo in ptujsko kulturno politiko – preteklo in prihodnjo – predstavil slavnostni govornik Aljoša Harlamov, literarni kritik in prejemnik Stritarjeve nagrade za leto 2014 (nagrada za literarno kritiko). Med drugim je razmišljal, zakaj smo kot praznik izbrali datum Prešernove smrti: »To, da smo za kulturni praznik izbrali datum njegove smrti in ne rojstva, ni cinizem, ampak simbolna gesta. France Prešeren, največji slovenski pesnik, kot nacionalni pesnik, je del slovenskega političnega mita. Človek in pesnik France Prešeren je lahko postal nesmrtna figura šele tisti trenutek, ko se je znebil vsega smrtnega.«
Kritičen je bil tudi do odnosa do kulture v Ptuju: »Tudi Ptuj, ki se kot mesto rad ponaša z besedami »zakladnica tisočletij«, je imel do kulture v preteklosti vse prepogosto zmoten odnos. Velike sanje o drznih projektih, ki bodo iz Ptuja naredili turistični biser, so se navadno končale kot prah in opuščene lupine, iz katerih so se domačini, ki bi radi delali in ustvarjali vsebine, obupani izseljevali. Kultura niso bleščeče stavbe, ampak dobre vsebine. Dobre vsebine, ki se morajo najprej dotakniti domačinov, Ptujčanov, preden se lahko nad njimi navdušijo brezimne množice turistov, ki si jih tako želi vsako mestno dogajanje. Če kultura ne zanima Ptujčanov, bo turistom prazna, nezanimiva in nična...
V zadnjem tednu se hvalimo s sedmim mestom na neki lestvici; a več kot očitno še vedno ne vemo, da na tej lestvici Ptuj gotovo ni zaradi ad hoc postavljenih šotorov in pijane množice, ki s svojo provincialno ponudbo ne zmore tekmovati več niti s ponudbo sosednjih vasi...
Upam, da se kulturna politika v prihodnosti spremeni. S skepso poslušam, kako se Ptuju obeta nov megalomanski projekt, medtem ko še vedno plačujemo prejšnjega. In odplačujemo še kako drago. Namesto da bi danes imeli sodoben muzej, v katerem bi lahko razstavili vse tiste dragocenosti, ki smo jih dolga leta skrivali po depojih, imamo prazen kulturno-kongresni center, v katerega ne moremo postaviti niti današnje proslave.« Ob koncu je pozval: »Današnjega dne ne smemo razumeti kot odpustek za vseh preostalih 365 dni v letu, ampak kot povabilo, da se s kulturo in umetnostjo soočamo vsak dan. Za to je veliko priložnosti tudi na Ptuju.«
Velika oljenka Borisu Miočinoviću
V nadaljevanju ponedeljkove prireditve so podelili priznanja za amatersko delo v kulturi. Zveza kulturnih društev Ptuj je podelila priznanje moškemu pevskemu zboru Kulturnega društva Grajena ob njegovi 40-letnici in plaketo, najvišje priznanje ZKD, pihalnemu orkestru Ptuj za 160 let neprekinjenega delovanja; izročila ju je predsednica Nataša Petrovič. Mestna občina Ptuj pa je podelila véliko oljenko Borisu Miočinoviću za dolgoletno delo na področju kulturne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja. Véliko oljenko sta nagrajencu izročila župan Miran Senčar in predsednica komisije za odlikovanja in priznanja Nuška Gajšek. Kulturni program so na proslavi ustvarili godalni orkester Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom Simona Petra Feguša, dramski igralec Nenad Tokalić in komorni zbor Glasis iz Markovcev pod vodstvom Ernesta Kokota.
Pestro po vseh občinah
Ko imaš zveze ...
Preberite več v Štajerskem Tedniku
