Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nicolas Maduro Moros se je rodil 23. novembra 1962 v Caracasu, v delavski družini, njegov oče je bil aktiven v sindikalnem gibanju. Že v mladosti se je vključil v študentsko politiko, pozneje je delal kot voznik avtobusa v mestni avtobusni službi, kjer je hitro postal sindikalni vodja. To ga je pripeljalo v širši politični prostor in do povezave z rastočo levosredinsko opozicijo.

V politiko je vstopil kot član Gibanja pete republike, ki ga je vodil Hugo Chavez. Leta 2000 je bil izvoljen v narodno skupščino Venezuele, kmalu pa so mu zaupali pomembnejše vloge: bil je predsednik parlamenta (2005–2006), minister za zunanje zadeve (2006–2013) in podpredsednik države (2012–2013).

Vzpon na oblast

Ko je Chavez umrl, je Maduro kot podpredsednik postal začasni predsednik države. Na volitvah aprila 2013 je z majhno prednostjo premagal protikandidata Henriqua Caprilesa ter uradno postal predsednik Venezuele.

Njegova zmaga je sicer sprožila obtožbe o nepravilnostih s strani opozicije, a uradni organi so potrdili rezultate in njegovo legitimnost. Maduro je prevzel oblast kot naslednik čavizma – ideologije s kombinacijo socializma, antiimperializma in močne državne kontrole.

Vodenje države: politika in avtoritarni premiki

Madurova predsedniška vladavina je hitro postala znana po avtoritarnem slogu vodenja. Uporabil je zakonska pooblastila za vladanje z uredbami, nadzor nad institucijami (vključno s sodišči in mediji) ter prisilno zatiranje opozicije.

Pod njegovim vodstvom je Venezuela doživela hudo gospodarsko krizo in hiperinflacijo, padec proizvodnje nafte, pomanjkanje osnovnih dobrin in eno največjih migracijskih kriz v Latinski Ameriki, saj je več milijonov Venezuelcev zapustilo državo v iskanju boljših življenjskih pogojev.

Maduro je postal znan po tem, da je razpustil opozicijsko nadzorovane institucije, ustanovil svojo pro-vladno ustavodajno skupščino in ponovno potrdil oblast z volitvami, ki jih je večina mednarodne skupnosti označila za nepoštene ali nelegitimne (2018 in 2024).

Mednarodni položaj in zavezništva

Maduro je vzdrževal tesne odnose z državami, ki so nasprotovale ameriškim interesom, predvsem s Kubo, Rusijo, Kitajsko in Iranom. Te zveze so mu nudile politično, finančno in včasih tudi varnostno podporo, kljub temu da so ZDA in številne zahodne države uveljavljale ekonomske sankcije in diplomatske pritiske.

Ameriško posredovanje in zapuščina Madura

Te dni so se politične razmere dramatično spremenile. V obsežni operaciji so enote ameriške vojske ujele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ki sta bila prepeljana v ZDA zaradi obtožb povezanih z narkoterorizmom in trgovino z mamili. To pomeni konec njegove dolge vladavine, ki je trajala več kot desetletje.

Maduro ostaja ena najbolj kontroverznih osebnosti sodobne latinskoameriške politike, ki polarizira javnost. Njegovi podporniki poudarjajo socialno pravičnost in protizahodni odpor, kar je bilo nadaljevanje Chavezove doktrine. Kritiki pa opozarjajo na avtoritarne prakse, kršitve človekovih pravic, gospodarski kolaps in obtožbe o kriminalnih dejavnostih.

Kdo je Cilia Flores?

Prva dama Venezuele, ki jo je njen soprog klical "Cilita" in "prva borka", je romantično razmerje s šest let mlajšim Madurom začela že v 90. letih, ko je kot odvetnica branila Huga Chaveza po poskusu državnega udara leta 1992. Madura je leta 2006 zamenjala na položaju predsednika parlamenta, ko je postal zunanji minister, poročila pa sta se leta 2013 - kmalu zatem, ko je postal predsednik države.

Cilia Flores že dolgo velja za eno najvplivnejših političnih figur v državi, med drugim je bila tudi generalna državna tožilka, v zakulisju pa je po navedbah več medijev delovala kot ključna svetovalka svojega soproga in arhitektka njegovega političnega preživetja.

Tudi ona je bila večkrat deležna obtožb korupcije in nepotizma, danes pa se bo skupaj z Madurom na zveznem sodišču v New Yorku soočila z obtožnico, ki ju bremeni sodelovanja pri izvozu mamil v ZDA in drugih kaznivih dejanj.

Klub petih

Maduro je ob podpori svoje soproge vladal skupaj še s tremi vplivnimi osebami, bili so kot "klub petih", je za AFP povedal neimenovan diplomatski vir v Caracasu. Omenjena trojica so nekdanja podpredsednica države Delcy Rodriguez, ki jo je vrhovno sodišče po ugrabitvi Madura pooblastilo za začasno vodenje države, njen brat Jorge Jesus, ki je trenutno predsednik parlamenta, in notranji minister Diosdado Cabello.

Cabello je po navedbah vira AFP deloval kot rival sorojencev Rodriguez, Maduro pa je ohranjal ravnovesje med njimi. "Zdaj, ko ga ni več, kdo ve, kaj se bo zgodilo," je dodal. Prihodnost Venezuele, južnoameriške države z obiljem naravnih bogastev in največjimi zalogami surove nafte na svetu, tako ostaja nejasna.