Sašo Švigelj MPA

Ob kakavu in kavi sva se pogovarjala v priljubljeni celjski kavarni. K mizi je pristopil natakar, naju vljudno pozdravil in Perici segel v roke: »Čestitam vam za nastope, izvrstni ste na odru.« Hvaležnost se je izrisala na njegovem obrazu, Kaj mu pomenijo takšni odzivi ljudi, ga vprašam. »Čeprav me pogosto tako ogovorijo, me vsak odziv vedno znova prijetno preseneti,« pravi komik, ki že več kot dve desetletji premika meje na domači stand up sceni, v gledališču, na televiziji in tudi spletu. Nanizal je že več kot dva tisoč nastopov ne le v Sloveniji, ampak v številnih drugih državah. S stand up predstavo je spomladi v istem večeru dvakrat napolnil Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, ploskalo mu je tri tisoč ljudi. Da je to svojevrsten presežek, mu priznavajo številni. To pač zmore Perica Jerković.

Katera vaša predstava je imela največ ponovitev?

Ironično je bila rekorderka predstava, v kateri se na odru sploh nisem pojavil. (smeh) Gre za predstavo Profesor Kuzman mlajši. Prijatelju Urošu Kuzmanu sem jo pomagal pripraviti. Doživela je več kot 250 ponovitev!

Samo umakniti se morate z odra in je uspeh zagotovljen … (smeh)

Ja, očitno ... (smeh)

Gallusovo dvorano Cankarjevega doma ste letošnjega marca napolnili do zadnjega kotička dvakrat zapored v istem večeru. Je to uspelo še kateremu od slovenskih stand up komikov?

Ni, če izvzamemo Branka Đurića - Đura, ki se sicer ni nikoli deklariral za stand up komika. Neizmerno sem počaščen, da je ta večer združil tri tisoč ljudi iz vseh koncev Slovenije.

Ni samoumevno, da si ljudje vzamejo čas, se pripeljejo v Ljubljano, poiščejo parkirišče in plačajo vstopnico, ki ni najbolj poceni.

Številni so prišli, da mi izkažejo podporo, nekateri so mi rekli - veš, sram me je, da v 20 letih nisem gledal niti ene tvoje predstave – zato sem zdaj prišel. Tako izkazana podpora ljudi mi zares veliko pomeni.

Imate kak poseben ritual, preden stopite na oder ali ob koncu prestave?

Nekega posebnega ritala nimam. Pravzaprav odstranjujem etikete s steklenic, ki jih uporabim na odru – ne le zato, ker ne želim nikogar reklamirati, ampak da vem, katera je moja, če nas je več nastopajočih. Po nastopu najraje v miru malce posedim, da ponotranjim prijetne vtise. Robi (Robert Petan) me pogosto priganja, ker želi čim prej domov. Ga razumem, saj ima le 31 let, jaz pa potrebujem teh svojih pet minut počitka.

Jernej Kokot

Se po nastopu ne srečate z gledalci?

Se, če želijo poklepetati z mano o vtisih s predstave. Nekateri me prosijo, da se skupaj fotografiramo. Pred kratkim sem po predstavi spoznal svojega bratranca, za katerega nisem vedel, da sploh obstaja. Njegov dedek in moja babica sta bila brat in sestra.

Je vaša družina pogosto v občinstvu?

Ne, pridejo le na premiere.

In potem jih zanima le odgovor eno vprašanje ...

Glasba

Žan Serčič: Gledanje drugega, ki to počne, ni isto kot spolno občevanje

Estrada

Miha Šalehar: Bil sem že ločen, še enkrat poročen pa se nisem počutil dobro

Celoten intervju preberite v decembrski številki revije Obrazi 12/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.