Freepik

Po predlogu zakona o varstvu in zaščiti drevesnega fonda v urbanem okolju (ZVZDFUO), ki je bil vložen v zakonodajni postopek, bodo v urbanih naseljih zaščitena praktično skoraj vsa drevesa, tudi na zasebnih zemljiščih. Dovoljenje za posek bo možno dobiti le v posebnih primerih, kar pomeni, da nekdo, ki bi moral posekati drevo na dvorišču, kjer bi si želel postaviti garažo, tega zlepa ne bo mogel.

Temeljni kamen novega zakona je določitev, katera drevesa so sploh predmet varstva.

Zakon v 2. členu določa, da so zaščitena vsa drevesa (tako listavci kot iglavci), ki imajo na višini 1,3 metra od tal (standardna prsna višina) obseg debla najmanj 40 centimetrov (12 do 13 cm premera). To pomeni, da zakon ne bi ščitil le mogočnih, stoletnih hrastov, temveč tudi relativno mlada drevesa. Drevo s premerom 12 do 13 cm je v mnogih primerih staro le od 10 do 15 let, kar je odvisno od vrste in rastišča. To drastično širi obseg zakona na skoraj vsa drevesa na mestnih vrtovih, atrijih in javnih površinah, ki niso bile posajene v zadnjih nekaj letih.

Za primerjavo: dunajski zakon uporablja enak kriterij (40 cm obsega), medtem ko nekateri nemški predpisi, na primer v Berlinu ali Münchnu, postavljajo mejo pri 80 cm obsega (približno 25 cm premera), kar iz uredbe izvzema mlajša drevesa. Pri tem je pomembna varovalka: zakon se ne dotika dreves, ki rastejo na zemljiščih, uradno opredeljenih kot gozd.

Gozdovi, ki pogosto segajo globoko v slovenska mesta, ostajajo pod režimom zakona o gozdovih in niso predmet te nove regulacije.

Sosedovo drevo in listje v bazenu

Nova pravila veljajo tudi za drevesa na zasebnih zemljiščih. V primeru, ko denimo breza meče senco na sosednji vrt ali njeno listje pada v bazen, to ne bo več zadosten razlog za posek. Zakonodaja in sodna praksa – po zgledu Nemčije in Avstrije – takšne nevšečnosti tretirata kot »običajno imisijo«. Če drevo ni nevarno oziroma nestabilno, občina dovoljenja za odstranitev zgolj zaradi motenja posesti ne bo izdala, sosed pa bi bil v primeru samovoljnega poseka v prekršku.

Drevo bo pomembnejše od garaže

Dovoljenje za posek bo mogoče pridobiti le v taksativno naštetih primerih, kot so bolezen drevesa ali ogrožanje varnosti, medtem ko bi zakon uvajal načelo ohranjanja dreves kot prioriteto. Če bo lastnik želel odstraniti drevo zaradi investicije, denimo širitve dovoza ali gradnje prizidka, ga čaka finančno in prostorsko zahtevna obveznost.

Breme dokazovanja bo namreč v celoti na strani lastnika. Ni dovolj, da drevo »moti« načrtovano gradnjo; investitor bo moral organu prepričljivo dokazati, da projekta ni mogoče prilagoditi tako, da bi drevo ohranili.

Ohranitev drevesa bi po novem zakonu imela prednost pred investicijskim interesom.

Če organ dovoli odstranitev, zakon predpisuje progresivno formulo za nadomestno saditev: za vsakih 15 centimetrov obsega odstranjenega drevesa bo treba posaditi eno novo drevo.

Ker predlog zakona zahteva, da imajo nova drevesa premer vsaj 10 centimetrov, kar so velike in dražje sadike, strošek materiala po trenutnih cenah v drevesnicah znaša med 2.400 in 5.200 evri. Če na parceli ni prostora za celoten drevored, bo občina odmerila izravnalno dajatev.

Slovenija bi s standardom prehitela Berlin

Primerjava zakonskega besedila z ureditvami v tujini kaže, da Slovenija ne uvaja povprečnega evropskega standarda, temveč prevzema dunajski model, ki velja za enega najstrožjih na svetu. Tako Dunaj kot slovenski predlog ščitita drevesa z obsegom nad 40 centimetrov. Za orientacijo, kakšne finančne posledice to prinaša, si lahko ogledamo prakso severnih sosedov: na Dunaju znaša »izravnalna dajatev« v primeru, da nadomestna saditev ni mogoča, kar 1.090 evrov na drevo.

S tem bi Slovenija postavila bistveno višje zahteve kot številna druga mesta, znana po zeleni politiki. Berlin ščiti drevesa šele, ko dosežejo obseg 80 centimetrov, kar pomeni, da je slovenski predlog dvakrat strožji. Toronto varuje drevesa s premerom 30 centimetrov (obseg 94 cm), kar lastnikom dopušča več manevrskega prostora. Seattle ima prag določen pri 15 centimetrih premera, kar je primerljivo s slovenskim predlogom. Podatki kažejo, da se predlagani zakon uvršča med najstrožje v svetovnem merilu.

Konec »obglavljanja« krošenj

Novost je tudi neposreden poseg v način vzdrževanja. Predlog zakona v 5. členu izrecno prepoveduje »obglavljanje« dreves, kjer izvajalci drevesu odžagajo celotno krošnjo.

Takšni nestrokovni posegi povzročijo gnitje debla in razvoj nevarnih vodnih poganjkov, zato predlog zakona zahteva uporabo evropskih arborističnih standardov. To bo profesionaliziralo panogo, hkrati pa podražilo vzdrževanje za lastnike, saj dela ne bo več smel opravljati necertificirani lokalni mojster.