Ptuj: Kdo skrbi za dediščino iz 17. in 18. stoletja na gramoziranem parkirišču?
Na lokaciji, kjer je nekoč stal kapucinski samostan, porušili so ga leta 1975, je že nekaj časa gramozirano parkirišče. Objekt je skupaj s cerkvijo do porušitve uporabljala vojska. Mesto je območje nekdaj nedostopnih vojaških skladišč pridobilo šele po osamosvojitveni vojni. Pred ureditvijo v parkirišča pa so bila izvedena arheološka izkopavanja.
Odkrite so bile ostaline iz pozne bronaste, starejše železne, rimske in pozno srednjeveške dobe ter del kapucinskega samostana iz 17. in 18. stoletja. Arheološke najdbe iz ptujskega kapucinskega samostana so bile nazadnje predstavljene javnosti v okviru cikla razstav iz ptujskih depojev.
Po izkopavanjih je takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine – enota Ptuj postavil tablo, da gre za arheološki terenski spomenik, kulturno dediščino treh tisočletij, območje prazgodovinske in rimske naselbine, srednjeveških ostalin, zidanih temeljev kapucinskega samostana in cerkvijo sv. Frančiška Asiškega iz 17. stoletja ...
Med uporabo območja za parkirišča se je mesto tej lastnini s prodajo odreklo, četudi je bilo v nekih drugih časih „rezervirano“ za eminentno pozidavo.
Novi lastnik njegove namembnosti doslej še ni spremenil. Zagotovo pa bo ob morebitni pozidavi moral upoštevati zahteve kulturno-varstvene stroke. Morda pa bo v okviru svojih načrtov našel tudi sam primerni razstavni prostor in s tem novi vsebini dodal še kulturno-varstveni pridih.
Ob menjavi lastnika oz. že do takrat pa se kljub postavitvi table, ki opominja, da gre za območje, bogato s kulturno dediščino, pri varovanju le-te ni nič spremenilo. Že sam pomnik oz. tabla propada, pa tudi okolica je vse prej kot vzor urejenosti. Nikogar pa, kot kaže, ne zanima kamnito pohištvo (robniki od oken, vrat, preklade od vrat nekdanjega kapucinskega samostana ...), ki je po izkopavanjih ostalo pod nizkim nastreškom, ki se je že udrl in nezadržno propada.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
