Majšperk: Kulturniki se predstavljajo z dobro glasbo
Kar je podarjeno, ni izgubljeno, je v uvodu dejala predsednica KUD Majšperka Branka Vedlin. In Tamburaški orkester KUD Majšperk pod taktirko Draga Kleina je obiskovalcem tradicionalnega koncerta podaril sebe.
Tamburaši Majšperka se trudijo, žrtvujejo svoj čas, podarjajo izbrane melodije že dve desetletji, tokrat so pripravili tradicionalni predpraznični koncert, ki je prepletal glasbo, dobre misli ter utrinke iz preteklega in sedanjega delovanja orkestra. »Ne premišljuj o tem, česar nimaš, temveč premišljuj o tem, kar lahko narediš, s tistim, kar imaš, in kako narediti to najboljše,« je dejala predsednica KUD Majšperk Branka Vedlin. Tako so tokrat Tamburaši v goste povabili v prvi vrsti domačine: Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, Mešani pevski zbor svetega Miklavža Majšperk ter vokalno skupino Uriele, ki jo oblikujejo Ajda Bezjak, Zala Doberšek in Jerca Vesenjak, zapel je tudi Fredi Ponudič, na kitaro je zaigral Luka Gašparič, na saksofonu in flavti pa Iva Ogrizek ter Saša Furek. »Domišljija je začetek ustvarjanja, vse se začne z malo domišljije, veliko vaje in še več vztrajnosti ter seveda ogromno ljubezni. To je prava kombinacija za uspeh,« se je glasila druga misel, ki jo je razgrnila Vedlinova.
Tamburaški orkester Majšperk, ki deluje pod okriljem KUD Majšperk, sodi med najboljše tamburaške sestave v Sloveniji, njihovo preigravanje na tamburice je bilo mogoče že slišati na številnih gostujočih koncertih po Sloveniji in v tujini ter seveda v domačem kraju. Zasedba orkestra se je v dveh desetletjih že dodobra spremenila, pa vendar članom orkestra ostaja skupno, da z obilo vaje, ljubezni in pripravljenosti do dela pripravijo nekaj, v čemer bodo prav vsi uživali. Tudi letos je bilo tako.
S pesmijo so predpraznično veselje zanetili tudi člani ŠKD Sestrže. Na odru doma v Sestržah so zapeli gostje iz Nove Gorice Mešani pevski zbor Lipa Šempas, premierno pa je nastopil tudi zbor domačega društva, ki si je nadel ime Pogum. Dogodek je več kot uspel, pravijo društveniki: »Imeti tako čudovito publiko, take ljudi, ki se znajo poveseliti, plesati, ob katerih lahko začutiš iskren ponos in veselje, je nekaj najlepšega na svetu. Žal se z besedami ne da opisati, kako je dvorana dihala kot eno.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
