Poklon metelkarjev prazniku kulture v Kulturnem centru Škocjan
Veš, poet, svoj dolg? smo se snovalci in nastopajoči vprašali skupaj s pesnikom Oton Župančičem. Zdi se nam, da spet živimo v času velikih in hitrih sprememb, v katerih se pogostokrat počutimo izgubljene, zato potrebujemo svoje poete, da nas usmerijo, povedo, kam kreniti, kateri cilj zasledovati. Tako kot so to storili že tolikokrat v naši kratki, a veličastni zgodovini.
Slovenci smo vedno častili svoje pesnike in jim zaupali, da oni znajo presoditi, kaj v prelomnem času najbolj potrebujemo, saj so natančni, kritični opazovalci nas samih.
Vprašali smo se, kaj neki bi nam povedali in svetovali trije pesniki, ki so v letu 2024 praznovali vsak svojo obletnico rojstva – Simon Gregorčič (180-letnico), Srečko Kosovel (120-letnico) in Ivan Minatti (100-letnico). Obiskali so nas in z nami podelili svoje misli o življenju, ljubezni, domu, domovini, domači zemlji, umetnosti in »vsem, kar bogati dušo slehernika«. Vsi trije pa so se spomnili tudi na našega velikega pesnika Prešerna.
Avtorici Sabina Klemenčič in Marinka Cerinšek sta v scenarij vpletli Kosovelove verze konstruktivistične pesmi Kalejdoskop, domovinsko Pesem s Krasa, pa pesmi za otroke Deček in sonce, Medvedi in medvedki, Naša bela mačica ter Otrok s sončnico; Gregorčičeve pesmi Nazaj v planinski raj!, Življenje ni praznik, Veseli pastir ter Minattijevi Nekoga moraš imeti rad ter V mladih brezah tiha pomlad … v interpretaciji učencev devetošolk Nike Zajšek in Neže Pungerčar, osmošolke Mance Pleterski, četrtošolke Ajde Hočevar, tretješolcev Andraža Železnika in Patrika Štrasbergerja ter prvošolca Marka Bregarja. V vloge pesnikov so se vživeli osmošolec Matic Dolenšek kot Simon Gregorčič, sedmošolca Bor Hočevar kot Srečko Kosovel ter Jakob Košak kot Ivan Minatti.
Učiteljici Tea Harmandić in Andrejka Štimpfel sta bili mentorici devetim plesalkam tretješolkam (to so bile Ana Škrbec, Nina Hočevar, Tea Šimunič, Tinkara Božič, Zala Kralj, Lana Jenič, Gaja Ternik, Nikolina Liberšar, Olivia Bobič Mowers), ki so zaplesale v ritmu dveh uglasbenih Kosovelovih pesmi Nike Solce Deček in sonce ter Škrat Dobršin. Uvodni nagovor s pojasnili o naslovu prireditve sta prebrali devetošolki Larisa Žlogar in Tisa Hočevar.
Pod vodstvom učitelja glasbene umetnosti Luke Lenarta je Mladinski pevski zbor uvodoma zapel Prešernovo Zdravljico, nato še O Vrba, Otroški pevski zbor pa Svarjenje, Stoji, stoji tam lipica, tj. Prešernovo prepesnitev ljudske pesmi.
Glasbeno sta prireditev s klavirskimi skladbami obogatila osmošolca Manca Pleterski in Mihael Halas ter kitarist devetošolec Ožbej Železnik in šestošolec Jernej Kovačič z igranjem na triangel in marake.
Obiskovalci smo navdušeno zaploskali tudi ubranemu petju četrtošolca Jurija Lekšeta, ki je ob harmonikarski spremljavi tretješolce Igorja Osredkarja zapel uglasbenega in že ponarodelega Gregorčičevega Veselega pastirja.
Za sceno je poskrbela učiteljica Daniela Zupan Dežman, za ozvočenje pa mojster Igor Osredkar, učitelj Igor Pangrčič z učencema Majem Antićem in Žigo Kumljancem. Vse utrinke pa je v svoj objektiv ujel fotograf devetošolec Gašper Giodani. Nastopajoči in mentorji se iskreno zahvaljujemo staršem, ki so nas spodbujali, učiteljici Andreji Baznik in hišniku Marjanu Puclju, vodstvu šole in kuhinji ter Občini Škocjan.
Močno so nam zaploskali učenci in zaposleni na dveh šolskih prireditvah v četrtek, 6. 2. 2024, 2. in 3. šolsko uro.
Navdušena pa je bilo tudi občinstvo na osrednji občinski prireditvi na predvečer praznika kulture ob 17. uri na velikem odru KC Škocjan. Zbrane sta nagovorila župan Občine Škocjan g. Jože Kapler in ravnateljica domače šole ga. Janja Lesjak, ki sta svoja razmišljanja o pomena Prešerna in kasnejših pesnikov podelila z obiskovalci, pri čemer sta poudarila njihov pomen v odločilnih trenutkih slovenske zgodovine, da smo v nemirnih časih »stali inu obstali«, na kar nas lahko večkrat spomnijo te Trubarjeve besede. Obogatila sta jo gimnazijka violinistka Tereza Zupet in Cerkveni mešani zbor Dobrava, ki je pod vodstvom zborovodkinje Fanike Martinčič zapeli dve pesmi – Prešernovo Pod oknom in Stritarjevo Slovansko pesem. Zadovoljstvo obiskovalcev, ki so ga izkazali z aplavzom in pohvalnimi besedami, je bilo za nastopajoče in mentorje veliko priznanje za dosedanje ustvarjanje in spodbuda za delo v prihodnje.
