Profimedia

Evropski voditelji pri vprašanju uporabe zamrznjenih sredstev ruske centralne banke za reparacijsko posojilo Ukrajini niso uspeli najti skupnega jezika, rešitve, zato so se v noči na petek zatekli k načrtu B. Evropska unija bo tako Ukrajini v prihodnjih dveh letih 90 milijard evrov zagotovila z zadolževanjem na kapitalskih trgih.

Glavno oviro je seveda predstavljala Belgija, kjer se nahaja klirinška hiša Euroclear, ki razpolaga z večino teh sredstev, a so v zadnjem obdobju nasprotovanje tej rešitvi nakazale tudi Italija, Bolgarija in Malta, kot kaže, pa je figo v žepu držala tudi Francija.

Vrh EU v Bruslju

Dolga noč v Bruslju: EU bo Ukrajino financirala iz svojega proračuna

Britanski časnik The Financial Times zdaj podrobneje poroča o četrtkovem zakulisnem dogajanju, ki je privedlo do končne odločitve. Kot je za časnik pojasnil neimenovan diplomat ene od držav članic EU, je malo po 21. uri Nemčija, ki je močno navijala za uporabo zamrznjenih sredstev, postregla z novo, posodobljeno različico predloga, a naj bi bil ta predlog tako zapleten, da je odvrnil tudi tiste voditelje, ki so bili tej rešitvi naklonjeni. »Nekaj tako tehničnega in nejasnega je prestrašilo voditelje,« je pojasnil diplomat.

Nasprotovanje Francije in Italije

Predvsem pa naj bi zadržke izražala francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanska premierka Giorgia Meloni, ki naj bi imela oba pomisleke, da bi lahko predlog finančnih jamstev, ki jih je za svojo zeleno luč terjala Belgija, spravila skozi parlamentarno sito v svojih državah. Dejstvo, da sta nasprotovanje predlogu izkazali dve od najpomembnejših držav članic, je po navedbah diplomata pomenilo velik udarec, pri čemer naj bi žebelj v krsto zabila Meloni, Macron pa naj bi bil večinoma tiho.

»Prevladala je zdrava pamet,« je med drugim po vrhu dejala Meloni, medtem ko je Macron dejal, da se je alternativa izkazala za »najbolj realistično in najbolj praktično rešitev.«

90 milijard evrov

Rusko premoženje nedotaknjeno, EU bo z zadolževanjem podprla Ukrajino

Kot smo že poročali, je zadovoljstvo nad končno rešitvijo izrazil tudi slovenski premier Robert Golob, ki je dejal, da zamrznjeno rusko premoženje tako ostaja najmočnejše pogajalsko sredstvo za resne pogovore o miru v Ukrajini v prihodnjih tednih. Tudi Golob je sicer že pred začetkom vrha izrazil pomislek glede uporabe teh sredstev. Po poročanju STA je poudaril, da bo moral slovensko poroštvo za evropsko posojilo Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili zamrznjeno rusko premoženje, odobriti državni zbor. »Rad pa bi poudaril, da tudi če bi bila danes odločitev sprejeta, je realna možnost, da bi slovenski parlament odobril poroštvo še v tem mandatu, minimalna,« je še dejal.

Je pa eden od prisotnih na pogajanjih za Financial Times dejal, da je bil sam vrh le »stranska predstava« in da se je »resnična akcija odvijala zunaj velike sobe,« torej v okviru tehničnih razprav, na katerih so se zakopali v podrobnosti. Da je bilo vse skupaj »očitno preprosto preveč zapleteno,« je priznal tudi nemški kancler Friedrich Merz.

Zagato rešil Orban?

Alternativno, bolj preprosto rešitev zadolževanja, je po navedbah dveh virov, ki sta spregovorila za časnik, nato na pladnju ponudil madžarski premier Viktor Orban. Za razliko od predloga uporabe zamrznjenih sredstev, ki bi terjal navadno večino, je drugi predlog zadolževanja namreč potreboval soglasno podporo držav članic, a naj bi Orban na vrhu nakazal na možnost, da bi Madžarska, čeprav temu nasprotuje, lahko prižgala zeleno luč, če Madžarska ne bi sodelovala v posojilu.

Pomoč Ukrajini

Zamrznjeno rusko premoženje: Koliko ga je v Sloveniji in kakšne so pasti

Ob približno 1.30 ponoči je nato lahko na mizi končal precej bolj preprost predlog posojila, zapisan na enem listu papirja, da se bo namreč EU zadolžila na kapitalskih trgih in da bo to podprto s proračunom EU. Vetu Madžarske, Slovaške in Češke pa so se izognili s tem, da so te države izvzete iz odplačevanja tega dolga, še poroča časnik.