Kuhali škocjanski močnik, spoznavali škocjansko folklorno obleko…
Med pomembne Škocjančane sodi Fran Serafin Metelko, duhovnik, prof. slovenskega jezika, jezikoslovec in slovničar. Lani je minilo 230 let od njegovega rojstva, decembra letos pa bo preteklo 160 let od njegove smrti. OŠ Frana Metelka Škocjan, ki po njem ponosno nosi ime, je zato šolsko leto razglasila za Metelkovo leto. Pripravili so bogat program dejavnosti – žal vsega zaradi epidemije koronavirusa niso uspeli uresničiti.
Pred kratkim je na šoli potekal kulturni, t.i. Metelkov dan z naslovom Njega dni - kulturno izročilo domačega kraja iz 19. stoletja. Kot pove Marinka Cerinšek, vodja Metelkovega leta ter knjižničarka in profesorica slovenskega jezika na šoli, so tako spoznavali kulturno dediščino domačega kraja, "saj je prav, da se zavemo svojih korenin in da iz sedanjosti pogledamo v preteklost, se od nje kaj novega naučimo ter obogateni z novimi izkušnjami zremo v prihodnost."
19 delavnic
Delo je potekalo v 19 delavnicah, povezanih z Metelkom ter njegovim in sedanjim časom. Spomnili pa so se tudi Franceta Prešerna, saj sta moža živela in ustvarjala v istem času in bila na poseben način povezana.
»Vedenje o našem Metelku smo osvežili in nadgradili, saj smo ga tokrat spoznali kot zbiralca pregovorov ter tedanje pregovore in frazeme primerjali z današnjimi. Razmišljali smo tudi o branju, pri čemer smo bralne kazalke obogatili z mislicami o tem neminljivem koščku otroštva ter ustvarjali za natečaj Metelkovo pero,« pove Cerinškova.
Seznanili so se s prehrano domačega kraja v 19. stoletju – v šolski kuhinji so zato skuhali škocjanski jabolčnik, ki so ga lahko tudi poskusili. Na Podružnični šoli Bučka, kjer so kulturni dan obeležili s petimi dejavnostmi, je močnik pripravila Jožica Keglovič, članica Društva podeželskih žena Škocjan. Sonja Povše Krmc, predsednica Kulturnega društva dr. Ignacija Knobleharja, je šolarjem razložila oblačilno kulturo naših prednikov in škocjansko folklorno obleko.
Na razredni stopnji je bilo zanimivo slišati o igrah nekoč in kako so se v prostem času poveselili škocjanski otroci. Ob živi glasbi so učenci od 6. do 9. razreda osvojili nekaj folklornih korakov, za kar so poskrbeli trije glasbeniki Folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane pod mentorstvom Anje Cizel, naše nekdanje učenke, sedaj pa umetniške vodje rožancev ter mlade raziskovalke na Glasbenonarodopisnem inštituta ZRC SAZU.
Kot pove Cerinškova, so tako metelkarji krepili in razvijali pripadnost Metelkovi šoli ter njeni jezikovno-bralni naravnanosti in poti.
