S Prešernom so se poklonili rastoči knjigi
V osnovni šoli Brusnice so z včerajšnjo prireditvijo zaznamovali 14. obletnico rastoče knjige Osnovne šole Brusnice.
Ravnateljica Jasmina Hidek je v nagovoru poudarila, da se v šoli učijo kulture sobivanja in sprejemanja drugačnosti. Pri tem ima šola cilj oblikovati učence v kulturne in široko razgledane ljudi.
Slavnostna govornica Ifigenija Simonović, pesnica, pisateljica, lončarka, je v središče svojega nagovora postavila izrek pesnika Toneta Pavčka, in sicer, če ne bomo brali, nas bo pobralo. Če ne bomo govorili slovenskega jezika in ohranjali tudi narečij, v prihodnje ne bomo mogli govoriti slovenskega jezika med ljudmi, med katerimi bomo živeli, je rekla. Osnovna šola Brusnice po njenih besedah dobro opravlja poslanstvo varovanja slovenskega jezika. Dokaz tega so knjige, med njimi slovar narečnih besed, ki jih je izdala šola, in pripadnost ideji rastoče knjige in v zvezi z njo že 14. obletnica Rastoče knjige na Osnovni šoli Brusnice.
Nimajo vsi ljudje možnosti govoriti svoj jezik, je rekla, in za primer navedla Uigure na Kitajskem, ki jim kitajske oblasti brezobzirno jemljejo svobodo govora. »Zato je prav, da imamo svoj jezik. Imamo čudovit jezik, ohranimo ga,« se je zavzela. Kot je rekla, poznamo iz zgodovine pozivanje »le vkup, le vkup, uboga gmajna«. »Ta vzklik je pomenil: stopimo skupaj in ohranimo to, kar imamo. Tudi Pavček je imel to v mislih, ko je rekel: 'Če ne bomo brali, nas bo pobralo',« je rekla Ifigenija Simonović.
Podžupan Mestne občine Novo mesto Peter Kostrevc je primerjal tiskano knjigo in digitalna besedila na spletu. Spletno komuniciranje med ljudi in branje se je po njegovem že zelo razmahnilo, vendar je treba brati knjige, kajti knjiga da bralcu več in z njo človek raste bolj, je menil Kostrevc.
Včerajšnjo prireditev je šola naslovila Povodni možje in Urške 21. stoletja. Na njej so učenci nastopili z gledališko predstavo Kje si Uršika, zala?, avtorice Vike Šuštar v režiji Darje Šinkovec ter s kostumi in sceno Alenke Trifković, Vanje Vrtačič in Anamarije Fink. Igra ponuja nadaljevanje Prešernove balade Povodni mož. Tako se balada nadaljuje z ujetostjo Urške na dnu reke Ljubljanice, v katero je Prešeren v svoji baladi potisnil plešoča Urško in povodnega moža. Pri tem pa predstava sporoča, da se prevzetnim in ošabnim dekletom in fantom lahko hitro pripeti kaj neprijetnega.
Predstavi so dodali še recitacijo, ki ohranja zvočnost Prešernove pesmi Povodni mož, tematizira pa odvisnost od spleta in spletne prevare.
Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo o zgodovini rastoče knjige na Osnovni šoli Brusnice ter kipec rastoče deklice, ob tem pa so se lahko ustavili tudi ob polno založenih mizah.
Martin Luzar
