Peta in šesta muzejska zvezda: Kolo gospe Ive Stiplovšek in posodica iz Ajdovske jame pri Nemški vasi

Stalne razstave o življenju v Posavju od prazgodovine do danes sestavljajo številni predmeti, ki nas prevzamejo zaradi oblike, lepote, uporabnosti in pomena. Nekateri predmeti so bolj »priljubljeni« tako pri obiskovalcih kot zaposlenih, so »zvezde« muzeja, ki bodo letos še bolj zažarele.
V 21. letu 21. stoletja bomo tako izbrali 21 predmetov, 21 muzejskih zvezd, ki najbolj odsevajo dediščino Posavja in jih bomo predstavili na zanimiv, sodoben in poglobljen način.
KOLO GOSPE »VLJUDNO VABLJENI, NIČ SILJENI«, inv. št.: E6685
Gospa Iva Stiplovšek (8. 4. 1904, Cerknica - 15. 5. 2001, Brežice) je
skoraj pet desetletij delala v Posavskem muzeju Brežice. Kot muzejska
pedagoginja in muzealka je s prijaznimi besedami »Vljudno vabljeni, nič
siljeni« mnogotere obiskovalce popeljala na sprehod skozi razstavne
zbirke. Med dokumenti in predmeti, ki so bili last gospe Stiplovšek,
hranimo v muzeju tudi njeno kolo. Z njim se je peljala po bližnji in
daljni okolici Brežic. Kolo je pozneje podrila svoji sodelavki Jožici
Strašek, rojeni Cerinski (1920-1992), ki se je vse do upokojitve v 80.
letih 20. stoletja z njim vozila v službo, prav tako v Posavski muzej
Brežice.
»Začetki kolesarstva na Slovenskem segajo v 80. leta 19. stoletja in že
1929 je bilo pri nas 25.140 koles, deset let pozneje pa je bilo to
število kar šestkrat večje. Vse do 60. let 20. stoletja je kolo
povečevalo mobilnost prebivalstva in je bilo ves čas zares »ljudsko«
vozilo« piše dr. Janez Bogataj v prispevku, objavljenem v Slovenskem
ljudskem izročilu.
Kolo je na ogled v večzvrstni razstavi Štirje elementi: 3 - ZEMLJA.
POSODICA IZ AJDOVSKE JAME PRI NEMŠKI VASI
posodica posebnih namembnosti, svetilka ali kadilnica?, inv. št.: P 2451
Lončena posodica iz Ajdovske jame pri Nemški vasi je najverjetneje
najstarejši obredni predmet, ki ga hranimo v Posavskem muzeju Brežice.
Že na prvi pogled je očitno, da gre za predmet posebnih namembnosti.
Posodica, ki je visoka 8,5 cm ima ozek vrat in dno, ki se postopno
širita proti osrednjemu delu, kjer je obod posode največji. Okrašena je z
vrezi in vbodi, ki so bili narejeni s preprostim orodjem, najverjetneje
s paličico. Posodica je po največjem obodu dodatno razširjena z rebrom
in na dveh skrajnih koncih ima luknjici za napeljavo vrvice. Enaki
luknjici sta prisotni tudi na razširitvi ustja. Predstavljamo si lahko,
da je posodica bila obešena, morda so jo nosili in nihali z njo. V
sredini ima posoda poglobitev. Analize njene vsebine so pokazale, da so v
notranjosti bili prisotni ostanki loja in jelkove vejice. Povsem
verjetna razlaga je, da so jo uporabljali svetilko ali kadilnico.
Posodica je na ogled v razstavi Štirje elementi: 3 - OGENJ.