APT, Barbara Čeferin

V okviru 70. Sterijinega pozorja, ki bo v Novem Sadu potekal v času med 26. majem in 3. junijem, bo predstava Beograjski trio izvedena 27.  maja ob 21. uri v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu.

Upravni odbor Sterijinega pozorja je predstavo Beograjski trio uvrstil v tekmovalni program na podlagi izbora selektorice festivala, teatrologinje in gledališke kritičarke, dr. Ane Tasić.

APT, Barbara Čeferin

O predstavi Beograjski trio

Stalinisti, vohuni, Udba, Goli otok in ljubezen, o vsem tem je govor v predstavi novomeškega Anton Podbevšek Teatra Beograjski trio, ki jo je po istoimenski literarni predlogi Gorana Markovića zrežiral Matjaž Berger. Zgodba, ki temelji na resničnih dogodkih in resničnih osebah, se začne 28. junija 1948, ko je informbiro obtožil Komunistično partijo Jugoslavije za oddaljevanje od marksistične in leninistične ideologije, revizionistično politiko in sovražen odnos do Sovjetske zveze ter jo izključil iz svojih vrst.

APT, Barbara Čeferin

Spor med Stalinom in Titom je v Jugoslaviji sprožil krut pregon ljudi, ki jim ni uspelo čez noč spremeniti odnosa do takrat neizmerno čaščenih Stalina in Sovjetske zveze. In čez noč je UDBA organizirala delovna taborišča, kjer so končali tudi do takrat pomembni politiki in častniki Jugoslovanske ljudske armade pa tudi marsikdo popolnoma nedolžen, kot na primer mlada novinarka, ki se je nasmejala šali sodelavca na račun Tita, pa jo je ta, ker ni hotela z njim v posteljo, prijavil.

O takih ljudeh govori zgodba Beograjskega tria, ki se dogaja na Golem otoku, v Beogradu, na romunsko-srbski meji, v Londonu in na beograjski ambasadi Združenega kraljestva, predstavljena pa je z dveh zornih kotov, z zornega kota britanskega veleposlanika in kulturnega atašeja Lawrencea Georgea Durrella, pisatelja, ki je bil v Jugoslavijo poslan kot vohun, in z zornega kota žene na Goli otok poslanega polkovnika JLA Bore Tankosića, ki je pozneje tudi sama končala v taborišču. 

Bergerjeva oziroma Markovićeva zgodba se izogne poveličevanju Titove zavrnitve Stalina, čeprav je bilo to z vidika svetovne politike in hladne vojne nedvomno pogumno in pomembno dejanje, osredotoči pa se na medsebojna razmerja akterjev, med seboj prepletenih z ljubezenskimi zgodbami. In prek teh zgodb o enem najbolj tragičnih trenutkov zgodovine nove Jugoslavije mogoče izvemo in razumemo celo več kot ob prebiranju zgodovinskih knjig.

Zvestega obiskovalca svojih predstav Berger z Beograjskim triom znova preseneti. Scena je tokrat za njegov slog špartanska; uporablja le najnujnejšo tehnologijo, na platna projicira le posnetke akterjev predstave, posnete v današnjem okolju taborišča na Golem otoku, in akterje zgodbe, ki se v predstavi ne udejanjajo v nastopajočih, a sodelujejo, med drugim Aleksandar Ranković in Koča Popović, takratni poveljnik JLA, s katerim se je spoprijateljil Durrell, ali pa Tito in Stalin.

Zgodba teče in gledalca potegne vase, tako da o njej razmišlja še naslednji dan. Pravzaprav je, kot bi gledal film, ki bi ga bilo prav zanimivo videti, če bi se ga gledališki režiser Matjaž Berger ter filmski režiser in pisatelj Goran Marković, znan med drugim tudi po filmih, kot so: Variola vera, Nacionalni razred, Posebna vzgoja in Mojstri, mojstri, kdaj lotila posneti. Marković si je to želel, a so vsa pomembna prizorišča dogajanja po razpadu Jugoslavije ostala na Hrvaškem, drugje pa mu ni uspelo najti otoka, ki bi zamenjal Goli in Grgur. Zanimivo pa je, da je Berger njegov roman Beograjski trio spoznal med dopustom na Korčuli, na hrvaškem otoku, kjer ga je v neki knjigarni že dve leti nagovarjala neka knjiga, da naj jo vzame v roke.

O Sterijinem pozorju

Sterijino pozorje je letni gledališki festival, ki poteka od leta 1956 v Srbskem narodnem gledališču v Novem Sadu, na katerem nastopajo nacionalna gledališča Srbije in nekdanje Jugoslavije. Je najprestižnejši gledališki festival v državi.

Festival je dobil ime po dramatiku Jovanu Steriji Popoviću. Običajno poteka konec maja in traja 3 do 5 dni, v tekmovalnem programu pa je na ogled do dvanajst predstav. Sterijine nagrade se podeljujejo za najboljšo igro, izvirno besedilo, glavne in stranske vloge v ženski in moški kategoriji, režijo, scenografijo, kostumografijo in glasbo, vsako leto pa podelijo tudi posebno nagrado.