Prijazno vas vabimo na odprtje nove razstave v Galeriji Krka Novo mesto, ki bo v četrtek, 23. januarja 2025, ob 19. uri. Razstava bo na ogled do 20. februarja 2025.

##IMAGE-2104166##

Eva MLINAR

Galerija Krka, Novo mesto

23. januar – 20. februar 2025

Od groteske do monstere

Začetki ustvarjanja vizualne umetnice, ilustratorke in oblikovalke Eve Mlinar segajo v njeno otroštvo, saj je že kot deklica rada risala in bila pri tem deležna veliko spodbude. Bolj redko je v dar dobila kakšno slikanico, zaradi pomanjkanja časa ji starši tudi niso brali pravljic. Jo je pa mama še zelo majhno vozila v mestno knjižnico in tam se je v knjige zaljubila. S knjigami povezane zvezde so ji bile očitno naklonjene. Že v četrtem razredu so bile štiri njene ilustracije objavljene v ponatisu mladinskega romana Drejček in trije Marsovčki pisatelja in psihologa Vida Pečjaka (1929–2016), ki je med obiskom njene šole iskal mlade ilustratorje za ponovno izdajo svoje knjige. Za plačilo je dobila košaro Kraševih dobrot, in odločitev, da bo nekoč postala ilustratorka, je bila kakor na dlani. Po končani klasični gimnaziji se je kot študentka seznanjala tako z zgodovino umetnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti kot z vizualnimi komunikacijami na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Smer Vizualne komunikacije na Oddelku za oblikovanje sicer ni bila njena prva izbira, ker je delo z računalnikom ni ravno zanimalo in je želela predvsem slikati. Izkazala se je za odlično rešitev, saj danes lahko ustvarja na različnih področjih, delo z računalnikom pa je v delovnem procesu zanjo postalo nepogrešljivo.

Vse od začetka je zvesta sebi in se ne prilagaja vsakokratnim trendom. Zaradi umetniškega izražanja z asociacijami ter združevanja imaginarnega in resničnega delujejo njena dela nadrealistično. Ima prepoznaven samosvoj slog, kar vse oblike njenega vizualnega izražanja postavlja v ospredje. Navdih za svoje raznovrstno ustvarjanje najde v literaturi, umetnostni zgodovini, na razstavah, potovanjih in v stiku z drugimi kulturami. Raziskuje stare modrosti, še posebno strastno pa je zapisana zgodovini umetnosti in izseke drugih umetnin pogosto vključuje v svoje delo. Na začetku sta jo privlačili grška mitologija in umetnost starega Egipta, največ navdiha pa sta ji dala leto življenja v Istanbulu in raziskovanje Bližnjega vzhoda, zaradi česar v svojih delih pogosto prepleta krščansko in islamsko motiviko. Velik pomen posveča ikonografiji in bogatemu simbolnemu jeziku. Ne preseneča, da so ji blizu srednjeveška umetnost nasploh in zgodovinski romani, predvsem dela Umberta Eca, Karen Maitland in Kena Folleta, rada pa bere tudi potopise, filozofska in psihološka dela ter humanistiko. Pri ustvarjanju povezuje staro z novim, vzame določene prepoznavne motive, jih postavi v drug kontekst in napolni z novo vsebino.

Že zelo zgodaj, ko je ustvarjala predvsem v tehniki olja in akrila na platno, je v slike začela vključevati različne kolažne elemente, dokončno pa jo je kolaž pritegnil ob koncu študija umetnostne zgodovine, ko se je za diplomo ukvarjala z opusom fotomontaž Hannah Höch. Ta dadaistična umetnica je s kolažem razvila sofisticiran kritični jezik, s katerim je obravnavala predvsem vlogo spolov in razvoj moderne identitete. Njeni groteskni kolaži, na katerih je prehajala mejo med moškim in žensko, med ljudmi in živalmi, med živim in neživim, so Evo Mlinar navdušili, in čisto spontano je podobno začela eksperimentirati tudi sama. Takoj po diplomi je ustvarila serijo ilustracij Groteske, na katerih je risbo s svinčniki in akvareli kombinirala z izrezki iz revij in časopisov. Kolažna ilustracija je lahko hitrejša od risane ali slikane, ni pa nujno preprostejša, saj omogoča nešteto kombinacij. Včasih je potrebnega veliko časa, da se najde prava, je pa vsekakor bolj spontana in zabavna. Zaradi kombiniranja elementov iz ločenih svetov in presenetljivih jukstapozicij lahko deluje zelo groteskno in izzivalno.

Za Evo Mlinar je dobra ilustracija tista, ki jo pritegne in v njej vzbudi neko čustvo – občudovanje, občutek sublimnega, motivacijo za ustvarjanje – ali pa se je kako drugače dotakne. Nagovoriti mora tako razum kot čustva. Najprej na njej opazi barve. Barvna lestvica mora biti omejena in skladna, saj ilustracije s preveč različnimi barvami, ki se med seboj ne ujemajo, hitro delujejo kičasto. Prav tako pomembno se ji zdi razmerje med ploskvami in detajli. Njeno ustvarjanje že od nekdaj zaznamujeta tudi metaforičnost in večplastnost podob. Od leta 2012 je za Mestno gledališče ljubljansko ustvarila platnice za enajst knjig. Naslovno podobo knjig nadgrajuje njen prepoznavni osebni pristop, v skladu s katerim ustvarjalka predstavlja vsebino na svoj vizualno (že) prepoznavni način. Zaradi takega pristopa je ilustratorka leta 2022 dobila naročilo Festivala Fabula za oblikovanje naslovnic kompleta šestih knjig svetovno znanih avtoric in avtorjev, ki odpirajo aktualna družbena vprašanja. Vrsto naslovnic je ustvarila tudi za Mladinsko knjigo, revijo Outsider in druge naročnike. 

***

Ilustrirano knjigo Vinjete straholjubca (VigeVageKnjige, 2019) sestavljajo raznovrstna kratka besedila, na primer pisma, pesmi, opisi in seznami. Vsa so označena z naslovom in zaporedno rimsko številko. Pisateljica in dramaturginja Eva Mahkovic jih je že leta 2011 začela objavljati na Facebooku, ker ji je bilo očitno veliko do tega, da bi bilo njeno pisanje brano. Z ilustratorko Evo Mlinar sta kmalu vedeli, da so besedila pravi material za nekonvencionalno zastavljeno knjigo. To ni slikanica, če parafraziram Magrittov napis pod sliko pipe Ceci n'est pas une pipe. Čeprav v bistvu je. Slikanica. Ampak, seveda, ne za otroke. To literarno, vizualno in oblikovno zahtevno delo je neprimerljivo z znanimi slikanicami za odrasle, pa tudi z drugimi sodobnimi umetniškimi žanri. V izhodišču upora proti ustaljenim praksam morda še najbolj spominja na silovito dadaistično iskanje novega ustvarjalnega izraza, saj prav tako prinaša vrsto inovativnih, včasih tudi medsebojno izključujočih se ustvarjalnih postopkov. Kot je literarno in likovno delovanje pred sto leti povezovala nova tehnika fotomontaže in asemblaža, tako je v tej knjigi kolaž uporabljen tudi kot združujoče polje, na katerem z enako intenzivnostjo delujejo zakoni verbalnega sporočanja ter likovna govorica barv, ploskev in drugih elementov. Z novimi mediji prihajajo nove oblike izražanja, ki sedanji urbani generaciji na pragu 40. let dajejo prostor za dejansko reformacijo pesniške besede in oblike. Avtoricama je skupno odkrivanje novega izraza, podobnih učinkov odtujenosti, nepredvidljivosti in naključnosti na področju pisane besede in podobe. Inicialke, prozni zapisi in pesmi v prostih verzih so s kolažnimi ilustracijami večinoma organizirani v enoten likovni prostor na dveh straneh z vpisanimi črkami, besedami, pisanimi in potiskanimi površinami. Avtorici ne pristajata na slogovne opredelitve, ki bi usmerjale njuna kreativna dejanja in ju omejevale pri svobodi umetniškega ustvarjanja, zato je njuno očarljivo groteskno in duhovito občuteno delo v bistvu obšlo minimalizem in vse -izme ter druge smeri in pojave sodobnih umetniških praks.

Eva Mlinar je do zdaj večinoma ustvarjala ilustracije za odrasle, saj so ji bližje. Pri ilustraciji za otroke je treba natančneje slediti besedilu in upodobiti točno to, o čemer teče beseda. Tako je likovno opremila predvsem Čarovnijo (Mladinska knjiga, Čebelica, 2022), poetično slikanico z minimalnim besedilom pisateljice Nine Kokelj. Odlično pa ji je svoje zamisli uspelo uresničiti v leposlovni knjigi za mlade Gospodična z monstero (Mladinska knjiga, 2024) Maše Ogrizek, ki oplemenitena z minimalističnimi dvobarvnimi ilustracijami prinaša toplo in svetlo pripoved o prijateljstvu, solidarnosti in skupnosti.

Epilog. Vsako področje delovanja Eve Mlinar ima svoje značilnosti in pri vsakem se avtorica izvedbe loteva profesionalno – kadar ilustrira knjige, oblikuje naslovnico za posamezno knjigo ali serijo knjig, ustvarja plakate in stenske ilustracije ali se loti drugega načina vizualne komunikacije. Pri vseh je v ospredju ilustracija, večinoma v tehniki kolaža, pri čemer kombinira ročne in digitalne postopke ter eksperimentira z različnimi pristopi in stili. Njene kolažne ilustracije sestavljajo elementi iz ločenih svetov, zato delujejo absurdno in groteskno, kar gledalca preseneti in iz njega izvabi močnejši čustveni odziv. Izvirno nadrealistične in duhovito sveže, a tu in tam skoraj strašljive kolažne ilustracije so namenjene potapljanju v ekscentrične vizualne pokrajine simbolov in podob. Redke, namenjene prav majhnim otrokom, zajemajo iz istega bazena očaranosti nad umetnostnozgodovinskimi dosežki in možnostmi sodobnega sveta, a se z živimi barvami in prefinjeno risbo, ki prijazno dopolnjuje kolaže, izogibajo groteski in srhljivosti.

Tatjana Pregl Kobe

Eva MLINAR 

Rodila se je leta 1985 v Ljubljani. Leta 2004 je maturirala na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Na Univerzi v Ljubljani je bila vzporedno vpisana na študij zgodovine umetnosti na Filozofski fakulteti, ki ga je končala leta 2012, in študij vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga je končala leta 2014. V letih 2016 in 2017 je živela v Istanbulu, med letoma 2012 in 2017 pa potovala po Bližnjem vzhodu. Že med študijem se je predstavila na številnih razstavah doma in v tujini, med drugim leta 2015 na Bienalu neodvisnih. Njeno delo je predstavljeno na spletni strani Centra ilustracije. Deluje na različnih področjih vizualne umetnosti – od ustvarjanja knjižnih ilustracij, oblikovanja knjig in plakatov ter slikarstva do ustvarjanja muralov in za gledališče. Od leta 2012 oblikuje plakate za gledališke odre v New Yorku, ustvarjala jih je tudi za Slovensko kinoteko. Zasnovala je naslovnice za Beletrino, Mladinsko knjigo, Knjižnico Mestnega gledališča ljubljanskega, Fabulo in druge naročnike. Redno sodeluje z založbo VigeVageKnjige. Od leta 2021 skrbi za vizualno podobo predstav novomeškega Anton Podbevšek Teatra. Sodeluje tudi z londonskim muzejem Wellcome Collection. Je prejemnica nagrad Merit Awards Hiii Illustration za leta 2014, 2017 in 2023. Na 14. Slovenskem bienalu ilustracije je prejela posebno priznanje, na 15. pa priznanje Hinka Smrekarja. Literarno-vizualna zbirka grotesk neujemljivega žanra Vinjete straholjubca, ki jo je ustvarila z Evo Mahkovic, je bila leta 2019 na 35. Slovenskem knjižnem sejmu izglasovana za knjigo leta. Živi in ustvarja v Ljubljani.