Trump sprožil mednarodni vihar: Obsodbe, zaskrbljenost in grožnje
Elitne enote ameriške vojske so v soboto v Venezueli med bliskovitim vojaškim posredovanjem zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Predsednik ZDA Donald Trump je po napadu, ki je sprožil val zaskrbljenosti v svetu, napovedal ameriško upravljanje Venezuele "do mirnega prenosa oblasti" ter vrnitev velikih ameriških naftnih podjetij.
ZDA v vojaški akciji zajele Madura in njegovo ženo
ZDA so napad po več mesecih stopnjevanja pritiska začele okoli 2. ure po lokalnem času. Napadle so več ciljev v Venezueli, pri čemer naj bi bili zračni napadi usmerjeni zlasti v vojaška oporišča, letališča in pristanišča, dogajanje povzema Slovenska tiskovna agencija (STA).
Kot je sporočil Trump, so ameriški vojaki zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Na novinarski konferenci v svoji rezidenci v Mar-a-Lagu na Floridi, kjer so mu stali ob strani državni sekretar Marco Rubio, obrambni minister Pete Hegseth in načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA general Dan Caine, je dejal, da je akcijo spremljal v živo. Ocenil je, da so izvedli najbolj spektakularen napad od druge svetovne vojne naprej.
Pojasnil je, da so Madura zajeli v močno varovani trdnjavi in da v operaciji ni bil ubit noben ameriški vojak niti niso izgubili "nobene opreme". "Čakali so nas, vedeli so, da prihajamo in so bili pripravljeni, vendar smo jih hitro onemogočili," je dejal Trump.
Napovedal je, da bodo ZDA prevzele upravljanje Venezuele do izvedbe političnega prenosa oblasti. Ni sicer natančno pojasnil, kako naj bi to potekalo; povedal je le, da bo za to skrbela posebna skupina "mož za njim".
Zatrdil je še, da se je zunanji minister Rubio že pogovarjal s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki je ugotovila, da nima druge izbire, kot da sodeluje. Opozicijska voditeljica Maria Corina Machado, lanska Nobelova nagrajenka za mir, pa Trumpovem mnenju nima podpore in ne uživa spoštovanja v Venezueli.
Rubio je dodal, da Maduro ni legitimen predsednik, saj ga ne priznavajo niti ZDA niti evropske države. Vsem podobnim pa je poslal sporočilo, da se Trump ne šali. "Imamo predsednika, ki se ne igra, in ko reče, da bo nekaj naredil, to tudi naredi. Če tega doslej niste vedeli, zdaj veste," je dejal in dodal, da bi moralo skrbeti tudi Kubo. "Če bi živel v Havani in bil v vladi, bi me skrbelo," je dejal.
Trump napovedal milijardne naftne naložbe v Venezueli
Trump je napovedal, da bodo velike ameriške naftne družbe odšle v Venezuelo, da bi prenovile tamkajšnjo naftno infrastrukturo. Kot je dejal, bodo podjetja v projekt "vložila več milijard dolarjev" in "začela ustvarjati prihodke za državo" ter tako pomagala venezuelskemu ljudstvu, da si opomore.
Obrambni minister Hegseth je na to temo dodal, da si bodo ZDA na ta način povrnile tisto, kar jim je bilo v Venezueli odvzeto z nacionalizacijo. "To je Najprej Amerika!" je dejal.
Trump objavil fotografijo
Trump je objavil fotografijo zajetega Madura, z lisicami na rokah in masko prek oči. Kot je pojasnil, sta s soprogo na vojaški ladji Iwo Jima že na poti v New York, kjer ju čaka zvezno sodišče. Maduru očitajo kazniva dejanja, povezana z drogami in terorizmom. Trump sicer Maduru očita, da vodi mamilarski kartel Cartel de los Soles, ki so ga ZDA označile za mednarodno teroristično organizacijo.
Venezuela je po napadu zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Napovedala je tudi mobilizacijo vseh oboroženih sil, obrambni minister Vladimir Padrino Lopez pa je pozval k enotnemu odporu ob, kot je dejal, najhujši agresiji proti Venezueli doslej.
Odnosi med ZDA in Venezuelo so se zaostrovali več mesecev, potem ko je Trump sprožil kampanjo proti domnevnim tihotapcem mamil iz Venezuele. Po nizu napadov na plovila, v katerih je bilo ubitih več kot 100 ljudi, je omenil tudi možnost vojaškega posredovanja v državi.
ZDA so pred tem v Karibskem morju razporedile vojno floto in zaostrile sankcije proti Caracasu na področju nafte, pri čemer so zasegle vsaj dve ladji, ki sta prevažali venezuelsko surovo nafto.
ZDA imajo sicer dolgo zgodovino posredovanj v Latinski Ameriki, zlasti s t. i. Monrojevo doktrino iz leta 1823, ki je zahodno hemisfero opredelila kot ameriško interesno območje s pravico do vojaških posredovanj. Doktrino je Trump preimenoval v "don-roe doktrino". Zadnji tovrsten primer posredovanja je bila invazija na Panamo in zajetje njenega vojaškega voditelja Manuela Noriege leta 1989.
Trumpov napad razdelil svet
Tokratni napad je sprožil val odzivov po svetu, zlasti izrazov zaskrbljenosti ter tudi obsodb napada in pozivov k spoštovanju mednarodnega prava.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da EU pozorno spremlja razmere, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je ob izrazu velike zaskrbljenosti zatrdil, da bo EU še naprej podpirala mirno, demokratično in vključujočo rešitev v Venezueli.
Zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je kot prednostno nalogo izpostavila varnost državljanov EU v Venezueli. Ali so v državi tudi slovenski državljani in koliko, ni znano. Slovensko zunanje ministrstvo nima tovrstnih podatkov, saj svoje poti tja pri njih ni registriral nihče, prav tako ni nihče iskal konzularne pomoči, so pojasnili za STA.
Premier Robert Golob je dejal, da je nedopusten vsak vojaški poseg zoper suvereno državo, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava. "Ne želimo si nove vojne. Ne želimo si civilnih žrtev in trpljenja nedolžnega prebivalstva. V EU bomo ostali tesno zavezani mirnemu reševanju sporov, deeskalaciji razmer ter mirni in demokratični poti Venezuele," je zapisal.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da "ponavljajoče se kršitve temeljnih načel mednarodnega prava, kjer ena država posreduje v drugi samo zato, ker lahko, niso in ne morejo biti sprejemljive, tudi če gre za države z avtoritarnim vodstvom, ki ga Slovenija v primeru Venezuele ne priznava". Oba z Golobom sta pozvala k umiritvi razmer.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil skrb, da niso bila spoštovana načela mednarodnega prava. Da napad spodkopava mednarodno pravo, meni tudi Francija, medtem ko je Italija na drugi strani prepričana, da je šlo za legitimno obrambo ZDA. Med državami, ki so obsodile napad, sta tudi Rusija in Kitajska. Prva ga je označila za oboroženo agresijo, druga je prepričana, da gre za kršitev mednarodnega prava.
Varnostni svet ZN se bo v ponedeljek sestal na izrednem zasedanju o Venezueli. Zasedanje je zahtevala Venezuela. Zahtevo Venezuele za sklic izrednega zasedanja je posredovala Kolumbija, ki je z januarjem postala nestalna članica Varnostnega sveta ZN. Zahtevo za izredno zasedanje sta podprli tudi stalni članici Rusija in Kitajska. Obe sta sicer obsodili ameriški napad.
Iran je opozoril na kršitev ozemeljske celovitosti Venezuele, kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel pa je napad označil za kriminalnega in tako kot kolumbijski predsednik Gustavo Petro pozval mednarodno skupnost k takojšnjemu ukrepanju. Slednji je na mejo z Venezuelo napotil tudi vojsko, ker pričakujejo številne begunce. Trump pa je o kolumbijskem predsednikue dejal, da proizvaja kokain in ga pošilja ZDA, zaradi česar mu je priporočil, naj pazi, kako se obnaša.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
