AI/Dober tek

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dober tek za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Čeprav danes te rahle piškote najpogosteje prepoznamo pod imenom anginetti, boste na receptih iz južne Italije naleteli tudi na imena ginetti, 'ncinetti, uncinetti in tarallucci. Pravzaprav niti receptura ni povsod enaka. Lahko bi rekli, da gre za družino sorodnih piškotov, ki se pojavljajo predvsem na jugu Italije, z močnimi lokalnimi različicami v Kampaniji in Kalabriji.

Pripravljajo jih ob pomembnih praznikih in porokah, del tradicije pa je tudi značilna oblika. Majhen kos testa namreč oblikujemo v trak, nato pa zavežemo v vozliček. Ime uncinetti povezujejo z italijansko besedo uncinetto, kvačka oziroma kaveljček za kvačkanje, saj naj bi oblika spominjala nanj. Pri razlagi imena sicer ni popolnega soglasja, kar je pri tako stari tradiciji povsem običajno.

Kulinarika

Osvežujoče limonine kocke, ki bodo v hipu izginile s pladnja

V tradicionalnem receptu je bila svinjska mast

Če želimo pripraviti različico, ki je bližje starim južnoitalijanskim receptom, bomo med sestavinami uvrstili svinjsko mast. Eden od tradicionalnih receptov za piškote anginetti uporablja 250 g moke, 60 g mehke svinjske masti, 50 g sladkorja, jajce, malo mleka, janežev liker, limonovo lupinico in skoraj pozabljeno sestavino – amonijak za peko (amonijev bikarbonat, tudi jelenova sol). Prav kombinacija masti in amonijaka pomaga ustvariti značilno rahlo, drobljivo strukturo.

V nekaterih kalabrijskih različicah se pojavlja tudi oljčno olje, kar lepo kaže, kako zelo se lahko recept spreminja in prilagaja od kraja do kraja. Skupni imenovalci pa ostajajo preprosti: moka, jajca, sladkor, maščoba, limona in pogosto janež.

Kulinarika

Vanilice in salovčki: starinski piškoti, ki se dobesedno topijo v ustih

Zakaj danes mast pogosto zamenjamo z maslom?

Svinjska mast je pri sodobnih receptih večinoma izginila. Razlog je precej preprost: maslo je za večino domačih kuharjev dostopnejše, njegov okus pa bolj poznan. Tudi večina receptov za anginetttije je sčasoma mast zamenjala z maslom, kar je nekoliko vplivalo na teksturo in okus. A oblika, nežen okus po limoni in krhka sredica ostajajo stalnica tega priljubljenega recepta.

Mast seveda lahko nadomestimo z maslom, vendar rezultat ni povsem enak. Mast ima manj vode in drugače vpliva na strukturo testa, zato lahko z njo dobimo bolj nežno in rahlo drobljivo pecivo. Maslo prinese bolj izrazit mlečni okus in nekoliko drugačen občutek v ustih.

Če pa želimo piškote speči brez masti, ni treba iskati posebnih sestavin. Obstajajo dobro preizkušene sodobne različice z maslom, ki še vedno ohranijo značilno obliko vozlička, limonov okus in mehko sredico.

Anginetti

Za testo

• 500 g gladke moke
• 4 žličke pecilnega praška
• 1/4 žličke soli
• 230 g zmehčanega masla
• 100 g sladkorja
• 2 jajci
• 1,2 dl mleka
• drobno naribana lupinica 1 bio limone
• 2 žlici limonovega soka

Za limonovo glazuro

• 120 g sladkorja v prahu
• 2 žlici limonovega soka
• drobno naribana lupinica 1/2 limone

1. Najprej zmešamo moko, pecilni prašek in sol. V drugi skledi penasto stepemo zmehčano maslo in sladkor. Jajci dodajamo drugo za drugim in po vsakem dobro premešamo.
2. Primešamo mleko, limonovo lupinico in limonov sok. Nato postopoma dodajamo mešanico moke in mešamo le toliko, da dobimo enotno testo. Ne gnetemo ga po nepotrebnem, saj želimo, da piškoti ostanejo mehki.
3. Testo pokrijemo in za približno eno uro postavimo v hladilnik. Tako ga bomo lažje oblikovali.
4. Pečico segrejemo na 175 °C in dva pekača obložimo s papirjem za peko.
5. Od testa odtrgamo manjši kos in ga med dlanmi oblikujemo v približno 10 cm dolg svaljek. Konca prekrižamo in enega povlečemo skozi nastalo zanko, da dobimo majhen vozliček. Piškote polagamo na pekač z nekaj prostora med njimi.
6. Pečemo jih približno 10 do 15 minut, odvisno od velikosti, oziroma toliko časa, da se spodaj komaj obarvajo. Pečene piškote nekaj minut pustimo na pekaču, nato jih prestavimo na rešetko in popolnoma ohladimo.
7. Za glazuro zmešamo sladkor v prahu, limonov sok in limonovo lupinico. Dobiti moramo gosto, vendar še tekočo glazuro. Če je pregosta, dodamo nekaj kapljic limonovega soka, če je preredka, pa še malo sladkorja v prahu.
8. Ohlajene piškote pomočimo v glazuro oziroma jo nanesemo na njihovo površino. Po želji jih posujemo z barvitimi sladkornimi mrvicami in pustimo, da se glazura strdi.

Če imamo radi bolj tradicionalen južnoitalijanski značaj, lahko del limonove arome dopolnimo z malo janeževega likerja. Prav janež je poleg limone eden od značilnih okusov teh prazničnih piškotov, v nekaterih kalabrijskih različicah pa je tako pomemben, da ga dodajo tudi glazuri.

Piškoti, pri katerih je oblika del tradicije

Anginetti niso zanimivi samo zaradi okusa. Njihova oblika je eden od razlogov, da ostajajo tako priljubljeni. Seveda jih lahko oblikujemo tudi v preproste obročke, a je prav vozliček tisti ljubek detajl, zaradi katerega dobijo svoj značaj.

Kulinarika

V Neaplju si namesto krofov privoščijo čudovito rahel kolač