Swarga v sanskrtu pomeni nebesa oz. prostor, ki ga varuje beli slov Airavata, ki na plečih nosi gospoda Indra. Swarga se imenuje tudi glasbena skupina, ki je sinoči v sklopu festivala Sevniško grajsko poletje 2010, ki ga omogočata občina Sevnica in sevniški KŠTM, nastopila v grajskem atriju. To je glasbena skupina, narejena iz znanja in modrosti najčistejše vode, pomešane s čudno pijačo. Zaužitje je zdravilno, blagodejno.

Sestavljajo jo, nedvomno najmočnejši člen - Sabina Vostner - vokal, kitara, Rok Šinkovec - klaviature, spremljevalni vokali Boštjan Zobec - Bastyan – tolkala, tudi gong. Inovativna glasbena skupina Swarga se giblje med teatralnostjo, satiro in resnobnostjo jazza, art popa in ambientalnimi vplivi.

Tekste za skladbe piše pesnica in pevka Sabina, ki je tudi sinoči ob glasbeni spremljavi prebrala tudi nekaj svojih poezij. Za večino med maloštevilnimi poslušalci je bila v soboto očitno, no, vsaj po navdušenem aplavzu sodeč, najbolj prepričljiva zadnja skladba oz. pesem, v kateri je Sabina, ne le z rahločutnim, nežnim solo petjem, ob spremljavi kitare, temveč zlasti s pihanjem in sikanjem v mikrofon dosegla nenavadno podoben učinek valovanju morja in butanju morskih valov ob obalo. In z njo se je Swarga sinoči tudi nepreklicno poslovila.

Publika je zaman prosila za dodatek. Swarga je bila očitno močno razočarana nad slabim obiskom, jo jadrno ucvrla z odra in se šele na prošnjo novodobnega sevniškega graščaka Roka Petančiča le spet vrnila na oder, da bi jim Rok izročil priložnostno darilo.

Toda niti nagovarjanje grofovske visokosti, da bi vendarle zaigrali in zapeli vsaj še en komad ni zaleglo. Ja, nekateri pač ne verjamejo in ne padajo niti na modro kri…

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista