Rezervni sklad prazen? To čaka lastnike stanovanj
Kaj se zgodi, če v rezervnem skladu ni dovolj denarja za obnovo strehe, fasade ali dvigala? Preverite možnosti in tveganja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Rezervni sklad je za številne etažne lastnike ena tistih postavk na položnici, o kateri ne razmišljajo pogosto. Dokler je streha nepoškodovana, fasada brez razpok in dvigalo deluje brezhibno, se zdi njegovo plačevanje samoumevno.
Težave pa se pojavijo, ko stavbo doleti večja investicija, na računu rezervnega sklada pa ni dovolj sredstev. Kaj se zgodi v takšnem primeru in kdo mora pokriti razliko?
Čemu sploh služi rezervni sklad?
Rezervni sklad je namenjen financiranju večjih vzdrževalnih del in izboljšav na skupnih delih večstanovanjske stavbe. Iz njega se običajno financirajo: obnova strehe, sanacija fasade, prenova skupnih instalacij, popravilo ali menjava dvigala, energetske prenove, in druge večje investicije na skupnih delih objekta. Višina vplačil je odvisna od starosti stavbe, velikosti posameznega stanovanja in načrta vzdrževanja.
Kaj če denarja zmanjka?
To se zgodi pogosteje, kot si mnogi mislijo. Predvsem pri starejših stavbah lahko večja investicija hitro preseže privarčevana sredstva. Če na računu rezervnega sklada ni dovolj denarja, imajo etažni lastniki običajno več možnosti:
1. Dodatno vplačilo lastnikov
Najpogostejša rešitev je izredno vplačilo. Etažni lastniki sprejmejo sklep, da za določen čas povečajo prispevke ali enkratno doplačajo manjkajoči znesek. To je pogosto najhitrejša rešitev pri nujnih sanacijah.
2. Kredit za večstanovanjsko stavbo
V zadnjih letih se vse več stavb odloča za najem kredita. Kredit praviloma odplačujejo prek povečanih prispevkov v rezervni sklad. Takšna rešitev omogoča izvedbo večjih prenov brez takojšnjega visokega finančnega bremena za posamezne lastnike.
Preberite tudi:
Težava pogosto ni prenizek sklad, ampak prepozna priprava
Strokovnjaki za upravljanje nepremičnin opozarjajo, da največja težava ni nujno pomanjkanje denarja, temveč odsotnost dolgoročnega načrta. Mnoge stavbe desetletja zbirajo minimalne zneske, nato pa jih preseneti dotrajana streha ali energetska prenova, katere stroški lahko znašajo več deset ali celo več sto tisoč evrov. Zato je pomembno, da etažni lastniki redno pregledujejo načrt vzdrževanja in ocenijo, ali so mesečna vplačila dolgoročno zadostna.
Ali lahko nekateri lastniki zavrnejo plačilo?
Obveznost vplačevanja v rezervni sklad določa zakonodaja in velja za vse lastnike stanovanj v stavbi. Tudi če posamezni lastnik ne soglaša z investicijo ali meni, da je prispevek previsok, ga to praviloma ne razbremeni obveznosti plačila, če je bila odločitev sprejeta skladno s predpisanimi postopki.
Kaj pomeni prenizek rezervni sklad za vrednost stanovanja?
To je podatek, ki ga kupci vse pogosteje preverjajo. Če ima stavba zelo nizko stanje rezervnega sklada in jo v prihodnjih letih čakajo večja vzdrževalna dela, lahko novi lastnik pričakuje dodatne stroške kmalu po nakupu. Prav zato nepremičninski strokovnjaki svetujejo, da pred nakupom stanovanja preverite:
- stanje rezervnega sklada,
- načrtovane investicije,
- zadnja večja vzdrževalna dela,
- morebitne kredite stavbe.
Rezervni sklad ni strošek, ampak zavarovanje stavbe
Čeprav ga številni dojemajo kot še eno obremenitev na položnici, je rezervni sklad v resnici finančna varnostna mreža za celotno stavbo. Redna vplačila zmanjšujejo možnost neprijetnih presenečenj, olajšajo izvedbo večjih obnov in pomagajo ohranjati vrednost nepremičnine tudi dolgoročno.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
