To se bo podražilo najprej: Račun za vojno prihaja na trgovske police
FAO opozarja, da se bodo dražje gorivo, gnojila in surovine v cenah hrane močneje pokazali proti koncu leta in leta 2027.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Hrana se kljub energetski krizi doslej ni podražila tako močno, kot bi lahko pričakovali. Dobre zaloge in razmeroma ugodne pretekle letine so ublažile rast proizvodnih stroškov.
Po opozorilu Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) pa je to zatišje verjetno začasno.
Glavni ekonomist FAO Máximo Torero je za Reuters napovedal, da se bodo višji stroški surovin začeli v cenah hrane močneje kazati proti koncu leta, še bolj pa leta 2027.
Od podražitve žita, goriva ali gnojila do spremembe cene na trgovski polici praviloma mine od tri do šest mesecev.
Zato današnja cena štruce kruha še ne pove, koliko je kmeta stalo letošnje sejanje in koliko bo mlin plačal za naslednjo letino.
Kruh, moka in testenine
Med prvimi kandidati za podražitev so izdelki iz pšenice. Reuters poroča, da so se svetovne cene pšenice, koruze in riža v zadnjih mesecih že zvišale, kmetje pa so po začetku vojne z Iranom zmanjšali površine, namenjene pšenici in koruzi.
Pšenica je posebej občutljiva na ceno dušikovih gnojil. Ta večinoma proizvajajo s pomočjo zemeljskega plina, zato dražji plin ne podraži le ogrevanja, temveč tudi gnojenje polj.
Če kmet za gnojilo plača več, ima dve možnosti. Lahko sprejme manjši zaslužek ali pa ga uporabi manj, s čimer tvega slabši pridelek.
Pritisk povečuje tudi slabša letina v nekaterih velikih izvoznicah.
Avstralsko ministrstvo za kmetijstvo pričakuje, da bo tamkajšnja proizvodnja pšenice v sezoni 2026/27 upadla za 26 odstotkov. Med razlogi navaja sušo ter visoke cene goriva in gnojil.
Na slovenskih policah bi se to lahko pokazalo pri moki, kruhu, pekovskih izdelkih, testeninah in zdrobu.
Cena žita sicer predstavlja le del končne cene. Pekarna plačuje še energijo, delo, embalažo in prevoz, zato se lahko podražitev pojavi tudi takrat, ko pšenica ne doseže novega rekorda.
Meso, jajca in mlečni izdelki
Koruza in soja ne končata predvsem na človeškem krožniku, temveč v krmi. Njuna podražitev zato po verigi prizadene rejo prašičev, perutnine in goveda ter proizvodnjo jajc in mleka.
Reuters navaja, da so nekateri ameriški kmetje koruzo zamenjali s sojo, ker ta potrebuje manj dušikovih gnojil.
Takšna odločitev je za posameznega kmeta razumljiva, vendar lahko zmanjša prihodnjo ponudbo koruze in podraži živalsko krmo.
Vpliv na meso se pokaže počasneje kot pri moki. Rejec lahko nekaj časa uporablja zaloge krme ali sprejme nižjo maržo, toda dolgotrajno dražja koruza, dizel in elektrika se prej ali slej prenesejo v ceno piščanca, svinjine, jajc, mleka, sira in masla.
FAO je že junija zaznal rast svetovnega indeksa cen mesa, čeprav je skupni indeks hrane rahlo upadel. To kaže, da se posamezne skupine živil ne dražijo hkrati in iz istih razlogov.
Riž
Pri rižu največje tveganje ne prihaja le iz energetike, temveč tudi iz vremena.
Močan El Niño spreminja običajne vzorce padavin, v Indiji pa je monsun zamujal in prinesel manj dežja od povprečja, poroča Reuters.
Ker je država ena največjih svetovnih proizvajalk in izvoznic riža, lahko slabša letina hitro vpliva na svetovne cene.
Pridelava riža zahteva veliko vode, ponekod pa namakalne črpalke poganja dizel. Suša tako kmetu hkrati zmanjša razpoložljivo vodo in podraži njeno črpanje.
Riž je za evropskega potrošnika manj pomemben osnovni strošek kot kruh, vendar je svetovni trg zelo občutljiv na izvozne omejitve.
Če večja pridelovalka zaradi slabe letine zadrži pridelek doma, lahko cena na mednarodnem trgu poskoči precej hitreje od dejanskega izpada proizvodnje.
Jedilna olja in margarina
Med bolj izpostavljenimi so tudi rastlinska olja. FAO je junija že zaznal rast svetovnih cen olj, Evropska komisija pa je zaradi vročine znižala napovedi donosov koruze in sončnic v EU.
Pri obeh pričakuje od šest- do sedemodstotno poslabšanje glede na prejšnjo oceno.
Avstralija hkrati napoveduje petinski padec proizvodnje oljne ogrščice.
Manjša ponudba oljnic lahko podraži sončnično, repično in druga jedilna olja, posledice pa se širijo tudi na margarino, majonezo, pripravljene jedi, slaščice in industrijsko pečene izdelke.
Tudi tu kupec olja ne plača samo pridelka. V ceni so stiskanje semen, rafiniranje, plastenka, transport in energija, zato dražji dizel vpliva na izdelek večkrat med poljem in trgovino.
Sadje in zelenjava bosta odvisna predvsem od porekla
Sveže sadje in zelenjava nimata enotnega svetovnega trga, kakršnega imajo pšenica, koruza ali riž.
Veliko bo odvisno od pridelka v posamezni državi in od tega, kako daleč bo moral izdelek pripotovati.
Najbolj izpostavljeni bodo pridelki iz ogrevanih rastlinjakov, namakanih območij ter izdelki, ki zahtevajo hlajenje in dolg prevoz.
Pri solati iz bližnje kmetije strošek tankerja skozi Hormuško ožino nima enakega pomena kot pri sadju, ki potuje več tisoč kilometrov v hladilniku.
Visoke cene energije in gnojil kljub temu pritiskajo tudi na evropske pridelovalce. Evropska komisija pričakuje, da se bodo cene hrane v EU zaradi dražjih vložkov zvišale, čeprav evropsko kmetijstvo za zdaj ostaja razmeroma dobro preskrbljeno.
Zakaj vojna v Iranu podraži hrano tudi v Sloveniji
Hormuška ožina ni pomembna samo za tankerje s surovo nafto. Skozi zalivsko regijo potujejo tudi zemeljski plin, gnojila in surovine za njihovo proizvodnjo.
Nafta poganja traktorje, kombajne, namakalne črpalke in tovornjake. Uporabljajo jo tudi pri proizvodnji embalaže in predelavi hrane.
Zemeljski plin je ključna surovina za dušikova gnojila. Če se podražita oba, višji strošek nastane na skoraj vsaki stopnji prehranske verige, je za Reuters pojasnil Torero.
Vojna v Ukrajini pritisk še povečuje, saj napadi na rusko energetsko infrastrukturo omejujejo izvoz dizla in plina.
Ker imajo žita, gnojila in goriva svetovne cene, posledice občutijo tudi države, ki iz Rusije ali Perzijskega zaliva ne kupujejo neposredno.
Slovenija je pri tem vezana na evropski in svetovni trg. Veliko večino uvoza žit predstavljata koruza in pšenica, velik del hrane pa prihaja iz sosednjih članic EU.
Podražitev se zato lahko k nam prenese prek dražjih surovin, krme in izdelkov iz Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške.
Junija je bila rast cen hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji še umirjena.
Umar jo je ocenil na 0,5 odstotka na letni ravni. Toda ti podatki večinoma opisujejo stroške prejšnjih mesecev, medtem ko FAO opozarja na podražitve, ki se šele pomikajo skozi verigo.
Najverjetnejši vrstni red zato ni nenaden skok vseh cen naenkrat.
Najprej se bodo dražile kmetijske surovine in krma, nato izdelki iz žit in olj, z večjim zamikom pa meso, jajca in mlečni izdelki.
Kolikšna bo podražitev, FAO še ne napoveduje. Odvisna bo od trajanja vojne, odprtosti Hormuške ožine, vremena in od tega, koliko višjih stroškov bodo proizvajalci, predelovalci ter trgovci prenesli na kupce.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
