Sosed iz pritličja noče plačevati dvigala: Kdo ima prav?
Ali morajo vsi stanovalci v pritličju plačevati stroške dvigala? Preverite, kaj določata slovenska zakonodaja in sodna praksa.
Veliko stanovalcev v pritličju se sprašuje, ali morajo res plačevati stroške dvigala, če ga sploh ne uporabljajo. Mesečni stroški namreč niso zanemarljivi – od rednega vzdrževanja in servisov do elektrike ter popravil. Vendar slovenska zakonodaja pri tem vprašanju ne pušča veliko dvomov: stroške dvigala praviloma krijejo vsi etažni lastniki, tudi tisti iz pritličja.
Dvigalo je skupni del stavbe
Po določbah Stanovanjskega zakona (SZ-1) spada dvigalo med skupne dele večstanovanjske stavbe. To pomeni, da ni namenjeno le posameznim stanovanjem, ampak predstavlja skupno infrastrukturo objekta, podobno kot streha, fasada ali stopnišče. Zakon določa, da morajo etažni lastniki stroške upravljanja, vzdrževanja in obratovanja skupnih delov plačevati sorazmerno s svojim solastniškim deležem.
Pri tem ni pomembno, ali posamezni lastnik dvigalo dejansko uporablja ali ne. V praksi to pomeni, da so tudi lastniki stanovanj v pritličju vključeni v plačilo stroškov za:
-
redno vzdrževanje dvigala,
-
servisne preglede,
-
porabo električne energije,
-
odpravo okvar,
-
obvezne varnostne preglede,
-
intervencije in reševanja iz dvigala.
Zakaj dejanska uporaba ni pomembna?
Pogost argument stanovalcev v pritličju je, da dvigala nikoli ne uporabljajo, zato se jim zdi plačevanje nepravično. Toda zakon izhaja iz načela skupne lastnine in ne iz dejanske uporabe posamezne naprave.
Preberite več:
Sodišča so v podobnih primerih že večkrat odločila, da osebna odločitev etažnega lastnika, da določene skupne naprave ne uporablja, ne vpliva na njegovo obveznost plačevanja stroškov. Dvigalo namreč ostaja skupni del stavbe, ki povečuje funkcionalnost in vrednost celotnega objekta. Tudi če nekdo uporablja le stopnice ali ima neposreden vhod v stanovanje, to po veljavni zakonodaji ne pomeni oprostitve plačila.
Kako se običajno delijo stroški dvigala?
Način delitve določa Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. Nekateri stroški se delijo po solastniških deležih, drugi pa glede na število stanovanj oziroma uporabnikov. Vzdrževanje in večja popravila se običajno obračunajo glede na solastniški delež posameznega stanovanja, medtem ko se lahko stroški električne energije ali telefonske povezave za alarmni sistem razdelijo drugače. Vendar pravilnik ne predvideva izjeme za stanovalce v pritličju.
Ali obstaja možnost izjeme?
Edina realna možnost za drugačno delitev stroškov je dogovor med etažnimi lastniki. To se lahko uredi s pogodbo o medsebojnih razmerjih, v kateri se lastniki dogovorijo o posebnem načinu obračunavanja določenih stroškov. Za takšno spremembo pa je potrebno soglasje lastnikov, ki imajo najmanj 75 odstotkov solastniških deležev. Brez takšnega dogovora velja zakonska ureditev, po kateri stroške dvigala nosijo vsi etažni lastniki.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.