»Star sem 20 let in že približno tri leta imam migreno. Nimam sicer rednih napadov, a kadar se zgodi, dobesedno umiram, čeprav sicer bolečine dobro prenašam. Napadi se pojavijo, kadar sem v stresu, ponavadi v izpitnem obdobju, kar mi močno otežuje študij. Če bi me z zidarskim kladivom po glavi, bi verjetno manj bolelo.« Tako je na spletnem forumu zapisal anonimni študent. Pa tudi, da mu nobeno zdravilo ne pomaga.
Svetovna statistika pravi, da je migrena tretja najpogostejša bolezen (za zobno gnilobo in tenzijskim glavobolom), zaradi nje naj bi trpelo 14,7 odstotka vsega prebivalstva oziroma eden od sedmih ljudi. Migrena je pogostejša kot sladkorna bolezen, epilepsija in astma skupaj.
Kronična migrena pa napade kar dva odstotka svetovne populacije. Od tega je trikrat več žensk kot moških, kar naj bi bilo povezano s hormoni. Napade tudi štiri odstotke dečkov in deklic v puberteti. Hude migrenske napade je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med bolezni, ki najpogosteje onesposobijo ljudi (v isti skupini so tudi demenca, kvadroplegija in aktivna psihoza).
Lahko so krivi predniki
Strokovnjaki pravijo, da je migrena prav gotovo povezana z genetiko. Včasih so menili, da je to bolezen krvnih žil, toda kasneje so to teorijo ovrgli. Verjetneje je, da je z migrenskimi napadi povezan možganski mehanizem. Natančnega vzroka za nastanek migrene pa znanost še vedno ne pozna.
Prepričanja v zvezi s to boleznijo in neznanke, kaj jo povzroča, so verjetno vzrok, da je pri približno polovici bolnikov sploh ne odkrijejo. Po drugi strani pa se polovica bolnikov, ki trpi zaradi migrenskih napadov, o tem s svojim zdravnikom ne pogovarja, ugotavljajo britanski strokovnjaki.
Natančnega vzroka za nastanek migrene znanost še vedno ne pozna.
Ker vzroka za migreno ni mogoče jasno določiti, je tudi zdravljenje težavno. Dolgo so bolniki jemali zgolj običajna zdravila proti bolečinam, ta so lahko pomagala ali pa tudi ne. Največji napredek v zdravljenju migrene je bil, ko je farmacevtska industrija razvila novo skupino zdravil, triptane (leta 1990).
Težava pri migreni je tudi, da se študentje medicine ne učijo kaj dosti o njej. Po vsem svetu so v povprečju glavobolu in migreni namenjene le štiri učne ure, med specializacijo pa deset ur. Eni najpogostejših zdravstvenih težav, ki pesti toliko ljudi po svetu, medicina ne posveča posebne pozornosti.
Znaki, da se bliža migrena
Nekateri bolniki lahko jasno prepoznajo znake, da se bliža migrenski napad. To so tako imenovani sprožilci, na primer alergija, svetloba in stres. Lahko pa dobijo katerega od opozorilnih znakov, ki se ga hitro naučijo prepoznati, in potem ukrepajo, preden se napad popolnoma razvije.
Med sprožilci so lahko hormonske spremembe (nekatere ženske imajo napade med menstruacijo), depresija, vznemirjenje, šok, pa tudi utrujenost, pomanjkanje spanja, napetost v ramenih in vratu, slaba drža, pretiravanje s fizično aktivnostjo, premalo sladkorja v krvi ali časovna razlika (po potovanju).
Sprožilci migrenskih napadov so lahko tudi v prehrani: alkohol, kofein, nekatera živila, na primer čokolada, sir, agrumi, živila, ki vsebujejo sintetične dodatke, neredna prehrana, dehidracija. K nastanku migrenskega napada lahko prispevajo nekatera zdravila, na primer uspavala, hormonska terapija oziroma kontracepcijske tablete.
Hrana brez glutena
Poleg z zdravljenjem z zdravili (ki zgolj olajšajo bolečino, migrene pa ne odpravijo) imajo bolniki dobre izkušnje z nekaterimi spremembami v vsakodnevnem življenju. Na spletnem forumu je mlajša ženska napisala, da je imela hude napade tudi večkrat na mesec, da je jemala goro zdravil (tri vrste, vsako najmanj po dve) in se bala, da si bo uničila želodec oziroma črevesno sluznico v celoti, dokler ji ni zdravnik svetoval, naj se izogiba glutenu v hrani. Ko je začela uživati hrano brez njega, so se migrenski napadi nehali.
Podobne zgodbe so tudi s hrano, ki spodbuja razraščanje kandide. Dobri nasveti so še prizadevanje za dovolj spanja (vendar brez zdravil), manj stresa (najti je treba način, da so škodljive posledice stresa čim manjše, na primer z meditacijo), dnevno je treba popiti dovolj vode (od dva do tri litre, pri telesni dejavnosti pa še več), priporočljiva je tudi redna telovadba (brez pretiravanja).
MedicalNewsToday (dnevne medicinske novice) poroča, da so v zadnjem času poskušali proti migreni uporabiti strup botulin (botoks), tako da so ga vbrizgali na točno določeno mesto, kjer so živci, povezani z migrenskimi napadi. Pomagala naj bi tudi operacija, s katero zmanjšajo pritisk na določene dele živčevja.
Gospodarstvo
Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?
Novo zdravilo za preprečevanje napadov
Mnogo bolnikom je ob migrenskem napadu zelo slabo in bruhajo. Tudi proti slabosti lahko zdravnik predpiše zdravila, tako kot seveda močnejša zdravila proti bolečinam pri hudih napadih. V nekaterih državah pri migrenskih napadih predpisujejo tudi antidepresive ali antiepileptike, ki zmanjšajo simptome migrene.
Nedavno je Evropska komisija odobrila za promet novo zdravilo erenumab (Aimovig). To je prvo zdravilo, razvito posebej za preprečevanje migrenskih napadov. V kliničnih raziskavah se je pokazalo, da za 50 odstotkov zmanjša število dni, ki jih bolnik preživi z migreno.
Sicer pa so bolnikom na voljo tudi druga zdravila in prehranski dodatki, s katerimi si lahko pomagajo: koencim Q10, magnezijev citrat, vitamin B12 in riboflavin. Na spletnih straneh Healthline najdete nasvete, kako si pri migreni pomagati po naravni poti.
Začnejo se s priporočilom, da naj bolnik ne uživa hrenovk. V marsikateri hrani so namreč snovi, ki sprožajo migrenske napade. Sem sodijo izdelki, ki vsebujejo nitrate (zelo veliko mesnih izdelkov), čokolada, sir (vsebuje tiramin), alkoholne pijače, posebej rdeče vino, živila, ki vsebujejo mononatrijev glutaminat oziroma MSG (juhe iz vrečke ali v kockah), hladne jedi in pijače (žal tudi sladoled), predelana živila (tista, ki so že pripravljena za uživanje), kisana živila, fižol, suho sadje, mlečni izdelki (maslo, kisla smetana, jogurt).
Kofein je sestavni del nekaterih zdravil za zmanjševanje bolečine.
Nekaterim pomaga požirek kave. Kofein je namreč tudi sestavni del nekaterih zdravil za zmanjševanje bolečine. Vendar je treba paziti, da ga je res malo, kajti sicer učinkuje ravno nasprotno – sproži lahko migrenski napad.
Alternativna pomoč
Migrensko bolečino naj bi zmanjšala aromaterapija, na primer z vdihavanjem sivkinega olja; priporočajo tudi akupresuro (pritisk na določene točke na dlani), olje poprove mete, ingver, zeliščarji priporočajo pripravke iz belega vratiča in dodajanje magnezija v prehrano. Dodaten magnezij dobite tudi z nekaterimi živili: mandlji, sezamom, sončničnimi semeni, brazilskimi in indijskimi oreški, kikirikijevim maslom, ovsenimi kosmiči, jajci in mlekom.
Proti migreni pomaga tudi razstrupljanje. Bolnik naj bi si privoščil toplo kopel z esencialnimi olji (meta, sivka), vanjo pa nalil še dve skodelici jabolčnega kisa.
Med zdravilnimi rastlinami je pri migreni uporaben navadni repuh, ki naj bi sicer pomagal pri glavobolu, astmi, alergijah, kašlju, vročini, prebavnih motnjah in proti bolečini. Večinoma uporabljajo izvleček iz repuhovih korenin.
Priporočajo vrbovo lubje, ki naj bi bilo tudi močan antioksidant. Pripravke iz vrbovega lubja je mogoče kupiti v specializiranih trgovinah. Podobno velja tudi za baldrijan (ki se sicer uporablja za pomiritev, proti nespečnosti, palpitacijah srca in tresavici), semena koriandra, korenine angelike, rožmarinov ekstrakt, lipove cvetove, hren, kovačnik (listi, stebla in cvetovi, ki jih tradicionalna kitajska medicina uporablja za zdravljenje ran, vročice, prehladov in viroz vseh vrst, vnetij in okužb).
Umiritev lahko povzroči napad
Raziskovalci Ameriškega združenja za glavobol so ugotavljali, ali je stres res povezan z migrenskimi napadi. Predpostavka je bila, da lahko napad sprožijo spremembe v ravni nekaterih kemikalij v možganih, na primer serotonina, ki je udeležen v nadzoru nad bolečino.
Ena od raziskav je pokazala, da so ljudje, ki so najprej doživeli zelo stresen dan, potem pa pričakovali umiritev naslednji dan, pogosto prav na ta umirjeni dan doživeli migrenski napad. Zato menijo, da je umiritev po stresu še veliko pogostejši sprožilec migrenskega napada.
Bolniki, ki trpijo zaradi migrene z avro, v tej fazi opazijo motnje vida, težave z govorom, čutili in gibanjem.
Bolniki bodo verjetno opazili znake stresa, preden se pojavijo znaki migrene: razdražen želodec, napetost v mišicah, razdražljivost, utrujenost, bolečine v prsih, pospešeno utripanje srca, žalost in depresija, pomanjkanje želje po spolnosti.
Znaki migrene pa se lahko pojavijo dan ali dva pred glavobolom: utrujenost, želja po določeni hrani, spremembe razpoloženja, otrdel vrat, zaprtje in pogosto zehanje. Bolniki, ki trpijo zaradi migrene z avro, v tej fazi opazijo motnje vida, težave z govorom, čutili in gibanjem. Sledi faza napada, ko se začne bolečina, ki lahko traja od nekaj ur do nekaj dni.
Morda jo povzroča pomanjkanje vode
Prehranski strokovnjaki bolnikom z migreno svetujejo, naj v svoje obroke vključijo čim več naslednjih živil (izboljšala bodo hidracijo): kumare (surove, lahko v solati), zeleno, redkev, zelene paprike, zelje, bučke, cvetačo, jajčevce, špinačo, lubenico, jagode, grenivke, melone in pomaranče.
Raziskava, ki so jo delali v Nacionalni bolnišnici za nevrologijo in nevrokirurgijo, je dokazala, da v resnici obstaja tudi glavobol zaradi pomanjkanja vode. To so ljudje verjeli že prej, znanstvenega dokaza pa do objave te raziskave ni bilo. Poleg tega je omenjena študija pokazala, da pomanjkanje vode zmanjšuje sposobnost koncentracije in povzroča razdražljivost.
