Pozimi so padci (predvsem na poledenelih pločnikih) pogosti in jih spremljajo zelo različne poškodbe sklepov in kosti: večkrat gre za poškodbe spodnjega dela podlakti ali dlani, kolena, rame, prsnega koša in komolca.
Pri smučanju nas največkrat izda koleno, ko se med padcem poškodujejo stranske ali križne kolenske vezi. Pri padcu na iztegnjen in odmaknjen palec, s katerim držimo smučarsko palico, lahko utrpimo izpah in pretrganje stranskih vezi. Poškodbo imenujemo kar »smučarski palec«.
Pri deskanju na snegu so pogostejši zvini gležnja, poškodbe zapestja pri padcu na iztegnjeno roko in poškodbe mehkih tkiv v ramenskem obroču pri padcih na ramenski sklep.
O izpahu sklepa
Izpahom so najbolj podvrženi veliki sklepi, pri odraslih predvsem rama, pri otrocih pa komolec.
Ob nenadni in preveliki obremenitvi sklepa pri izpahu se lahko vezi tako močno poškodujejo, da se sklepni površini premakneta in nista več v stiku. Sklep torej ostane v nenaravnem položaju, sklepna ovojnica ob njem pa raztegnjena, natrgana ali (najpogosteje) pretrgana. V zadnjem primeru je sklep zelo nestabilen. Pogosto se ob poškodbi v sklep vrinejo obsklepne strukture, ki onemogočajo naravnavo.
Običajno izpah povzroči nenadno delovanje sile, ki je tako močna, da premaga moč mišic in vezi, ki ohranjajo sklep v naravnem položaju. To se največkrat zgodi pri padcih, prometnih nesrečah ali poškodbah pri športu. V primeru ponavljajočih se izpahov (na primer rame) je dovolj že manjša sila.
Redkeje je vzrok katera izmed kroničnih bolezni, denimo revmatoidni artritis. Izpahom so najbolj podvrženi veliki sklepi, pri odraslih predvsem rama, pri otrocih pa komolec. Zaradi posebne lege sklepa je pogosto izpahnjen tudi palec.
Slovenija
Veliko pustno rajanje v Cityparku s Fehtarji – zabava, glasba in sladke nagrade
Bolečina, oteklina in podplutba
Ob izpahu čutimo, da se je kost premaknila iz normalnega položaja, pojavi se močna bolečina, ki se ob poskusu gibanja ali obremenitvi sklepa še okrepi. Hitro nastaneta oteklina in podplutba. Zanesljivo lahko izpah prepoznamo po spremenjeni obliki sklepa; ta je negibljiv in nenormalne oblike. Poškodovanec ud običajno drži v nenaravnem položaju, v katerem je bolečina najmanjša.
Ker ob sklepih potekajo številne žile in živci, se ob izpahu lahko napnejo, premaknjene kosti pa pritisnejo nanje. Tako lahko na primer ob poškodbi komolca in bližnje arterije ud postane hladen, bled in boleč, ob nategu živčnih vlaken pa se pojavi mravljinčenje ali celo izguba občutka za dotik. Na te spremembe moramo biti zelo pozorni, saj je treba ukrepati hitro.
Prva pomoč pri poškodbah sklepov
Poškodovanega sklepa ne smemo premikati ali poskušati naravnati, saj lahko s tem povzročimo dodatno poškodbo žil, živcev in drugih tkiv. Poškodovancu ne dajemo jesti ali piti, saj bo morda za naravnavo sklepa potrebna splošna anestezija.
Včasih zaradi podobnih simptomov in znakov težko razlikujemo med zvinom, izpahom in zlomom kosti blizu sklepa, vendar lahko nudimo pravilno prvo pomoč, tudi če ne znamo natanko opredeliti poškodbe: kadar sumimo na izpah, pokličemo 112 in počakamo do prihoda reševalcev; poškodovanca natančno pregledamo, ali ima morda hujše pridružene poškodbe, še posebno kadar smo v gorah; odstranimo ves nakit, ki bi lahko ob močnem otekanju oviral prekrvitev uda; nadaljnje postopke prve pomoči si zapomnimo s kratico angleških besed RICE (rest – počitek; ice – led, hlajenje; compression – stisnjenje, povijanje; elevation – dvig uda).
