Vrhovno sodišče Trumpu dovolilo nadaljevanje deportacij
Vrhovno sodišče ZDA je začasno dovolilo nadaljevanje deportacij migrantov v tretje države. O zakonitosti politike bo odločalo po obravnavi decembra.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Vrhovno sodišče ZDA je v torek začasno zadržalo odločitev nižjega sodišča, ki je politiko administracije predsednika Donalda Trumpa razglasilo za nezakonito.
O vsebini spora bo vrhovno sodišče predvidoma razpravljalo decembra.
Sodišče v kratkem sklepu ni pojasnilo razlogov za začasno odločitev. Je pa določilo vprašanja, o katerih bo odločalo v nadaljevanju postopka.
Med drugim bo presojalo, ali je imelo zvezno sodišče pristojnost za obravnavo primera, ali je smelo svojo odločitev razširiti na celotno skupino prizadetih migrantov ter ali so pravila ministrstva za domovinsko varnost o deportacijah v tretje države skladna z ameriško zakonodajo, ustavno pravico do ustreznega postopka in obveznostmi ZDA po Konvenciji proti mučenju.
Sodnice Sonia Sotomayor, Elena Kagan in Ketanji Brown Jackson so se izrekle proti začasnemu zadržanju sodbe nižjega sodišča.
Ko vrnitev v domovino ni mogoča
Deportacije v tretje države so del širše politike Trumpove administracije za odstranjevanje ljudi, ki imajo dokončno odločbo o izgonu iz ZDA, vendar jih iz različnih razlogov ni mogoče vrniti v državo, navedeno v odločbi.
V nekaterih primerih država izvora posameznika noče sprejeti, v drugih vrnitev preprečujejo pravne ovire. Ameriška vlada zato išče druge države, ki so deportirance pripravljene sprejeti.
Po pravilih ministrstva za domovinsko varnost lahko oblasti posameznika odstranijo v takšno državo brez dodatnega postopka, če je ameriško zunanje ministrstvo prejelo po oceni vlade verodostojno zagotovilo, da tam ne bo preganjan ali mučen.
Če takega zagotovila ni, mora posameznik dobiti obvestilo in možnost, da izrazi strah pred preganjanjem ali mučenjem. Tako je politiko v vlogi vrhovnemu sodišču opisala ameriška vlada.
Prav vprašanje, ali je tak postopek zadosten, je postalo jedro sodnega spora.
Zvezno sodišče v Massachusettsu je februarja letos presodilo, da morajo imeti prizadeti migranti pred deportacijo v tretjo državo smiselno možnost, da se z nameravano destinacijo seznanijo in uveljavljajo zaščito. Prizivno sodišče prvega okrožja je 18. septembra večji del te odločitve potrdilo.
Vrhovno sodišče je zdaj njeno izvajanje zadržalo do svoje dokončne odločitve.
Več kot 25.000 deportacij
Politiko deportacij v tretje države Trumpova administracija uporablja od lani. Po podatkih, ki jih navaja Reuters, je bilo v letih 2025 in 2026 na ta način odstranjenih več kot 25.000 ljudi, večinoma v Mehiko, posamezne skupine pa tudi v države v Afriki in drugih delih sveta.
Med državami, s katerimi so ZDA urejale sprejem deportirancev, so bile tudi Južni Sudan, Uganda, Burundi, Ruanda in Srednjeafriška republika.
Primer je več pozornosti pritegnil že lani, ko so ameriške oblasti skupino osmih moških nameravale deportirati v Južni Sudan. Prihajali so iz različnih držav, med drugim iz Kube, Laosa, Mehike, Mjanmara in Vietnama.
Zaradi sodnega spora so več tednov ostali v ameriškem vojaškem objektu v Džibutiju, nato pa so jih julija 2025 prepeljali v Južni Sudan.
Vlada opozarja na težave pri izvajanju deportacij
Trumpova administracija trdi, da omejitve nižjih sodišč močno otežujejo izvrševanje dokončnih odločb o deportaciji, zlasti pri ljudeh, ki jih njihove države niso pripravljene sprejeti.
V zahtevi vrhovnemu sodišču je ministrstvo za pravosodje navedlo, da je moralo po eni od odločitev prizivnega sodišča odpovedati let, s katerim bi 70 ljudi deportirali v Burundi, Ruando in Srednjeafriško republiko.
Po navedbah vlade so bili med njimi posamezniki, obsojeni zaradi kaznivih dejanj, med drugim hudih napadov in resnejših kaznivih dejanj, povezanih z drogami. Odpoved leta naj bi zahtevala tudi nova diplomatska usklajevanja s tremi državami. Gre za navedbe administracije v sodni vlogi.
Vlada obenem poudarja, da ameriška zakonodaja omogoča odstranitev posameznika v drugo državo, če ga ni mogoče poslati v državo, določeno v odločbi o deportaciji, in če ga je druga država pripravljena sprejeti.
Odvetniki opozarjajo na nevarnost preganjanja
Odvetniki migrantov na drugi strani opozarjajo, da spor ne zadeva samo oseb, obsojenih zaradi hudih kaznivih dejanj.
V vlogi vrhovnemu sodišču navajajo primere posameznikov brez kazenske preteklosti in ljudi, za katere so ameriška imigracijska sodišča že ugotovila, da jim v njihovih domovinah grozi preganjanje ali mučenje.
Po navedbah zastopnikov migrantov so bili nekateri ljudje po deportaciji v tretje države pridržani, nekateri naj bi bili žrtve fizičnega ali spolnega nasilja, v posameznih primerih pa naj bi jih država, ki jih je sprejela iz ZDA, pozneje poslala naprej v njihovo državo izvora.
Spor je zato povezan tudi z načelom, po katerem države človeka ne smejo odstraniti tja, kjer bi mu lahko grozilo mučenje ali preganjanje. V ameriškem pravnem okviru se pri tem poleg domače zakonodaje pojavljajo tudi obveznosti, povezane s Konvencijo ZN proti mučenju.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
