Legendarni Savalas je najbolj znan po svoji vlogi poročnika Thea Kojaka istoimenski seriji, ki se je predvajala med leti 1973 in 1978, nastopil pa je tudi v nekaj prepoznavnih filmskih vlogah, med drugim tudi v Jamesu Bondu.
Aristotelis Savalas se je rodil 21. januarja 1922 v Graden Cityju v New Yorku kot drugi od petih otrok grškim staršem. Mama Christina je bila umetnica, rojena v grški Sparti, oče Nick Savalas pa je bil lastnik restavracije, njegova starša pa izvirata iz vasice Ierakas.
Že kot otrok je Telly skupaj z bratom Gusom raznašal časopise in čistil čevlje, da je finančno pomagal družini. Sprva je znal govoriti le grško, a se je v osnovni šoli hitro naučil tudi angleščine. Nižjo srednjo šolo je hodil v Lynnu v Massachusettsu, 1934 pa je kar trikrat zmagal na tekmovanju v črkovanju angleških besed, a so ga pozabili nagraditi, zato je v posebni zgodbi, ki jo je sponzoriral časopis Boston Herald, nagrado prejel 1991, tri leta pred smrtjo.
Najprej v vodo
1940 je maturiral na srednji šoli v Floral Parku v New Yorku in kot odličen plavalec se je zaposlil kot reševalec iz vode. Primer, ko je neuspešno oživljal nekega moškega, zraven pa sta gledala njegova otroka in ga prosila, da se zbudi, ga je tako presunil, da se je vse življenje odkrito zavzemal za varnost kopalcev in sodeloval v številnih kampanjah.
1941 so ga vpoklicali v ameriško vojsko, kjer je do 1943 deloval v medicinski četi v Camp Pickettu v Virginiji, po prometni nesreči, v kateri se je huje poškodoval, pa so ga odpustili iz vojske. Več kot leto dni je prebil v bolnišnicah in okreval po zlomu medenice. V tem času se je vpisal na Inštitut oboroženih sil, kjer je študiral radijsko in televizijsko produkcijo, 1946 pa je postal diplomirani psiholog.
Producent in radijski voditelj
Po vojni se je zaposlil na ABC News, kjer je vodil več radijskih oddaj, potem pa je postal še izvršni direktor za posebna poročila na ABC-ju, jeseni 1959 pa je režiral prvi športni program na televiziji ABC. O igralski karieri Savalas nikoli ni razmišljal, potem pa so ga nekoč prosili, če pozna kakega igralca z evropskim naglasom. Priporočil je svojega prijatelja, ki pa je zadnji trenutek odpovedal, zato je namesto njega vskočil Savalas sam in bil izbran za vlogo v epizodi Armstrong Circle Theatra januarja 1958. Nastopil je še v dveh delih, v enem skupaj z mladim Sydneyem Pollackom.
Savalas je postal iskan gostujoči igralec za najrazličnejše serije, na filmu pa je debitiral leta 1961 v Mad Dog Coll, kjer je igral policista. Njegova igra je navdušila soigralca Burta Lancasterja, ki ga je priporočil režiserju Johnu Frankheimerju za film Mladi divjaki (1961), kjer je prav tako igral policista.
Za Ptičarja je bil nominiran za Oskarja
S Frankheimerjem in Lancasterjem je sodeloval tudi v filmu Ptičar iz Alcatraza (1962), kjer je bil nominiran za Oskarja za stransko vlogo in za Zlati globus. Istega leta je nastopil še v Rtu strahu in v filmu Internisti (1962) in čez dve leti še v njegovem nadaljevanju Novi internisti (1964). Še vedno je aktivno gostoval tudi v televizijskih serijah.
Pri 41 je bil že močno plešast, zato si je za vlogo Poncija Pilata v Največji zgodbi vseh časov (1965) obril glavo in to počel do konca svojega življenja. V filmih Mož iz Diner's Cluba, Ljubezen je žoga in Johnny Cool je igral stranske vloge. Nastopil je tudi v epopeji o Džingiskanu (1965). Ena vidnejših vlog je bila tudi v Ducatu umazanih (1967) z Leejem Marvinom, kjer je igral najhujšega od 12 obsojencev. S Pollackom in Lancasterjem je 1968 posnel vestern Lovci na skalpe, nastopil pa je tudi v komediji Buona Sera, gospodična Campbell (1968).
Bondov večni nasprotnik
Njegova prva glavna vloga je bila v britanski komediji Pri Sofiji (1969), kjer dva kaznjenca skušata oropati staro gospo. Istega leta je zaigral tudi kot Ernst Stavro Blofeld v Bondu V službi njenega veličanstva (1969). V sedemdesetih smo ga gledali tudi v Kellyjevih herojih skupaj z Donaldom Sutherlandom in Clintom Eastwoodom, pa Glinastem golobu (1971) in Mestu nasilja (1971) s Charlesom Bronsonom. S Christoperjem Leejem sta posnela Horror Express (1972) in pozneje Killer Force (1976), prav tako je nastopil v naslovni vlogi filma Pancho Villa (1972). Ena najbolj znanih vlog je tudi v filmu Petra Hyamsa, Capricorn One iz 1978, ki govori o zrežiranem pristanku na Marsu.
»Ko so mnogi odpadli, sem trdo delal, da sem prišel med najbolje plačane. Lahko bi ostal v Evropi in snemal italijanske filme, a sem ugotovil veliko razliko med italijanskimi in ameriškimi filmi – v ameriških filmih ti tudi plačajo.«
Gologlavi detektiv z liziko
Njegova najbolj slavna vloga pa je šele prišla na vrsto. Detektiv Theo Kojak je bil lik, ki ga je Savalas uprizarjal s prekinitvijo skoraj 20 let. Prvič je nastopil kot poročnik Theodopolus Theo Kojak v televizijskem filmu Marcus-Nelsonovi umori za CBS 1973. Lik se je potem z leti razvil v enega najbolj prepoznavnih policistov – Kojak je bil plešasti newyorški detektiv, ki je ves čas imel v ustih liziko in stresal dovtipe kot so »Kdo te ljubi, baby?« in »Vsakdo bi moral imeti nekaj Grka v sebi.«
Kadil je ko turek, tako kot Kojak kot Savalas, ko niso snemali. Kritik Clive James je za lik Kojaka nekoč zapisal: »Savalas lahko iz slabega slenga naredi dober sleng, iz dobrega pa poezijo. Ni on to, kar pritegne, pač pa njegov način govora.«
Kojak je ena najboljših policijskih serij
Kojakov lik je bil pokroviteljski do izobčencev in nemilosten do družbenih predatorjev. Serija je držala visoko kakovost in tempo do samega konca in mešala napetost z nekaj komedije in bojem proti družbenim krivicam. Samo v Angliji so Kojaka v soboto v glavnem terminu predvajali kar osem let zapored. Vsi so Kojaka dojemali kot Savalasa in Savalasa kot Kojaka, a za Savalasa je bil to le eden od likov v njegovi igralski karieri.
Kojaka so predvajali pet sezon od 24. oktobra 1973 do 18. marca 1978, skupaj v 118 epizodah. Savalas je za Kojaka dobil nagrado Emmy in dva Zlata globusa za najboljšega igralca v dramski seriji. V Kojaku se je pojavil tudi Tellyjev mlajši brat George kot detektiv Stavros, občutljivi, skuštrani, tihi kontrapunkt Kojaka. Njegovega šefa je igral Dan Frazer ki je s Savalasom edini nastopil v vseh 118 epizodah. Ko so ratingi 1978 padli, je CBS zaključil serijo. Savalas nad odločitvijo ni bil navdušen, a že sedem let pozneje se je začela serija televizijskih filmov, kjer je spet lahko uprizoril Kojaka, začenši z The Belarus File, ki je bil premierno prikazan februarja 1985. Posnetih je bilo še šest filmov s KOjako, zadnji None So Blind (1990).
Za konec še nekaj filmov
Savalas je 1977 napisal in režiral svoj lastni neodvisni film Onstran razuma, ki pa ga niso predvajali v kinematografih in je šele 1985 prišel do gledalcev na videokasetah. Savalas je igral v številnih zvezdniških filmih kot so Pobeg v Atene (1979) in nadaljevanju Pozejdonove avanture leta 1979, film z Michaelom Caineom ter Sally Field pa je bil polomija. Gledamo ga tudi v drugem delu Dirke Cannonball (1984). Še ena naslovna vloga je padla 1981 v filmu Hellingerjev zakon, 1992 pa je nastopil v treh epizodah The Commish, seriji, ki jo je produciral njegov zet. To je bil tudi Savalasov zadnji nastop na televiziji. Zadnjia filma sta bila Mindtwister (1993) in po smrti še Backfire! (1995).
Enak vzrok smrti kot pri očetu
V začetku osemdesetih so Savalasu začeli umirati njegovi bližnji, najprej je 1985 za levkemijo umrl George, ki je igral z njim v Kojaku, njegova mama Christina, ki je bila njegova največja podpornica in prijateljica, je umrla 1988 in novembra naslednje leto so Savalasu diagnosticirali raka mehurja.
Telly Savalas je umrl 22. januarja 1994 v Unviersal Cityju v Kaliforniji, dan po svojem 74. rojstnem dnevu zaradi komplikacij raka na prostati in mehurju.
Savalasova kariera ni bila vezana le na film in televizijo, pač pa je tudi pel. Čeprav ni imel glasu, je z globokim glasom zapel If in z njo prišel marca 1975 na prvo mesto angleških lestvic, priredba Some Broken Hearts Dona Williamsa pa je bila na vrhu lestvic v Švici februarja 1981. Izdal je kar nekaj albumov, med njimi sta najbolj znana Telly (1974) in Who Loves Ya, Baby (1976). Snemal je tudi dokumentarne filme, pa televizijske reklame, 1982 je tako na primer skupaj z Bobom Hopeom in Lindo Evans Američanom predstavil Diet Coke, Coca Colo brez sladkorja. Svojo zvezdo na pločniku v Hollywoodu je dobil 1983.
Tri žene, štiri zveze, šest otrok
Telly Savalas je bil poročen trikrat – po očetovi smrti 1948, ki je prav tako umrl zaradi raka na sečilih, se je poročil s prijateljico z Univerze, Katherine Nicolaides. 1950 se jima je rodila hčerka Christina. 1957 se je par ločil, Savalas pa se je preselil nazaj k materi v Garden City, kjer je srečal učiteljico dramaturgije, Marilyn Gardner. 1960 sta se poročila in dobila dve hčerki, Penelope in Candace. Po nekaj letih narazen je bil Savalas 1974 tudi drugič uradno ločen.
Med snemanjem Bonda 1969 je srečal Sally Adams, ki je bila od njega mlajša 25 let. Februarja 1974 se jima je rodil sin Nicholas. Čeprav se nikoli nista uradno poročila, je Adamsova prevzela njegov priimek, 1978 pa se je odselila in od Savalasa iztožila preživnino ne samo za sina Nicholasa ampak tudi hčerko Nicollette Sheridan iz njenega prejšnjega zakona, ki se je boste spomnili kot Edie iz Razočaranih gospodinj.
Med snemanjem zadnje sezone Kojaka je Savalas srečal Julie Hovland, vodičko iz Minnesote. Poročila sta se 1984 in ostala skupaj do Savalasove smrti, imela sta tudi dva otroka, sina Christiana in Ariano, ki je prav tako igralka in pevka. Eden njegovih najboljših prijateljev je bil lani umrli John Aniston, Telly Savalas pa je tudi boter njegovi hčerki Jennifer Aniston.
Psiholog, igralec pokra in reševalec iz vode
Telly Savalas je bil človek mnogih talentov – bil je magister psihologije, odličen igralec pokra, ki je končal kot 21. v finalu Svetovne serije 1992, dirkal je z motorji, bil je reševalec iz vode. Rad je igral golf, plaval, bral romantične knjige, gledal ameriški nogomet, zbiral luksuzne avtomobile, skupaj z režiserjem Howardom Kochom pa je kupil tekmovalnega konja, ki je zmagoval na konjskih dirkah.
Kot je nekoč Burt Lancaster dal priložnost njemu, je kot producent Kojaka počel enako in v Kojaku so se dokazale mnoge poznejše zvezde. Zanj je veljalo, da je zelo velikodušen, milosten in sočuten človek. Veliko je daroval grški ortodoksni cerkvi, v vasico njegovih prednikov v Grčiji, Ierakas, pa je v sedemdesetih napeljal elektriko. Savalas je imel tudi okvaro kazalca na levi roki, ki je bil ves čas upognjen, kar se tu in tam na ekranih in platnih tudi opazi.
In ja, pri nas so ga pogosto poznali kar po naslovni televizijski vlogi – »Kodžak«. Njegova obrita glava je Mariborčane v sedemdesetih navdihnila, da so Spomenik NOB na Trgu Svobode neuradno poimenovali prav po njegovi najbolj znani vlogi, detektivu Kojaku.
