»Balkon na stavbi na Pražakovi ulici 8 je dotrajan, ves čas z njega teče voda, je v tako klavrnem stanju, da le čakamo, kdaj bo padel na pločnik,« se je pridušal bralec. Ko smo si stavbo ogledali, smo se lahko prepričali, da sta tako stavba kot balkon že videla boljše čase.
Kaj je z obnovo, kaj se zgodi, če padli del stavbe koga celo poškoduje in predvsem koliko takih črnih točk je v slovenski prestolnici, smo povprašali na Mestni občini Ljubljana (MOL).
Stavbo naj bi letos obnovili
Z oddelka za nepremičnine in oddelka za urejanje prostora MOL so nam odgovorili, da »objekt Pražakova 8 – Miklošičeva 32 ni v evidenci nepremičnega premoženja MOL, je pa predviden za začetek postopka obnove v sklopu projekta Ljubljana – moje mesto v septembru 2025«.
Obnove torej potekajo v okviru projekta Ljubljana– moje mesto (LMM), ki so ga začeli že leta 1989; v njem MOL sodeluje le pri obnovi pročelij in streh, sicer pa hkrati ureja javne površine in jih z odstranjevanjem arhitektonskih in komunikacijskih ovir prilagaja za gibanje invalidov. »Urejenost zunanje podobe mesta ostaja eden od pomembnih strateških ciljev Ljubljane,« dodajajo na MOL.
Kdo pa je odgovoren za spremljanje stanja nepremičnin v Ljubljani, ali sploh kdo izvaja nadzor? Za nadzor, da objekti ne ogrožajo varnosti in zdravja ljudi ter okolice, je pristojna gradbena in geodetska inšpekcija ministrstva za naravne vire in prostor, za obnovo stavbe pa so odgovorni njeni lastniki.
Za fasado lahko poskrbite brez gradbenega dovoljenja
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Sicer za prenove fasad in podobno, kar velja za vzdrževalna dela, ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, zagotoviti pa je treba, da je poseg skladen z varovalnimi režimi. Če pa se izvede rekonstrukcija stavbe, je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela pooblaščeni arhitekt ali inženir.
Sicer je po nekaterih podatkih v Sloveniji približno 48 odstotkov stanovanj oziroma nepremičnin zgrajenih po letu 1970, veliko tudi takoj po drugi svetovni vojni.
Na mestnem inšpektoratu pravijo, da iz vprašanj bralca izhaja na »sum o nepravilnosti gradbenega zakona iz pristojnosti nadzora inšpektorata za naravne vire in prostor. Zato smo to zadevo odstopili v pristojno reševanje. Ob pregledu na kraju samem pa nismo zaznali indicev, ki bi nakazovali ogrožanje varnosti prometa, zato tudi zapora cestišča ni bila odrejena.«
Na inšpektoratu za naravne vire in prostor so povedali, da sicer želijo, da prebivalci opozorijo na morebitne nepravilnosti in nevarnosti, vendar prijave vlagateljev štejejo le kot morebitna pobuda za uvedbo. Dodali so, da bodo o morebitnih ukrepih vpletene obvestili po opravljenem nadzoru oziroma ustavitvi postopka.
Mesto sofinancira obnovo stavbnih lupin
Sistem financiranja obnove stavbnih lupin predvideva sofinanciranje s strani MOL v višini od 25 do 50 odstotkov, če so bile stavbe izbrane na razpisih. To velja predvsem pri stavbah, ki so razglašene za arhitekturni spomenik (50 odstotkov sofinanciranja), pri stavbah v območjih, razglašenih za kulturni spomenik, ter pri stavbah, ki jih je zavod za varstvo kulturne dediščine predlagal za razglasitev statusa arhitekturnega spomenika (33 odstotkov), in drugih stavbah, ki se uvrstijo v program LMM na podlagi splošnih kriterijev (25 odstotkov).
In še kot zanimivost: najstarejša datirana hiša v Ljubljani naj bi bila na naslovu Ribji trg 2. Zgrajena je bila leta 1528, njen prvi lastnik pa je bil veletrgovec in nekdanji ljubljanski župan Wolfgang Bosch. Leta 1562 je v tej hiši prebival protestantski reformator Primož Trubar in tu je napisal pomembno delo Cerkovna ordninga. Ribji trg je najmanjši trg v Ljubljani in je bil v 16. stoletju znan kot ribiški pristan in tržnica.
