Pixabay.com

Otroci in mladostniki so danes v digitalni svet vpeti bolj kot kdajkoli prej. Že vrtčevski otroci znajo samostojno upravljati z mobilnim telefonom, osnovnošolci imajo svoje profile na TikToku, Snapchatu in Instagramu, srednješolci pa pogosto preživijo več ur dnevno za zasloni. Številni starši si z uporabo tehnologije pomagajo pri vsakdanjih izzivih – otrok dobi tablico, da je med kosilom mir, ali pa pametni telefon, da se zamoti, medtem ko starš dela. A posledice tega pristopa so dolgoročno lahko zelo resne.

Marko Puschner, strokovnjak s portala Safe.si, ki deluje v sklopu Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, opozarja, da je čezmerna uporaba zaslonov pri otrocih v Sloveniji že dolgo velik problem: »Začne se že v predšolskem času, ko starši prekomerno izpostavljajo otroke napravam z zasloni, pri tem pa ne upoštevajo priporočil slovenskih pediatrov. Posledice se nato pokažejo v mladostniškem obdobju – in marsikdaj je potrebna že strokovna pomoč.«

Podatki iz raziskave SID 2022 so alarmantni: kar 64 % slovenskih srednješolcev priznava, da jim zaradi uporabe interneta primanjkuje spanja, pri devetošolcih je ta delež 54 %, pri osmošolcih 44 %, pri sedmošolcih pa 37 %. Mladostniki preživijo na spletu tudi več kot šest ur dnevno, kar močno vpliva na njihovo psihofizično zdravje.

TikTok – največje igrišče za nevarnosti

TikTok ni le prostor za kreativno izražanje, postal je tudi oder za nevarne, viralne izzive, ki lahko ogrozijo življenje. Med njimi so skakanje pred avtomobile, zadrževanje sape do omedlevice (t. i. »blackout challenge«) in ležanje na cesti, da preverijo, ali bo voznik ustavil. V Italiji je policija pred nekaj tedni opozorila na nov smrtonosni trend, podobni primeri pa so se že končali tragično v Avstraliji in ZDA.

»Takšni izzivi niso več igra, ampak dejanja z resničnimi posledicami. In to so trendi, ki jih otroci poskušajo izvajati tudi pri nas,« opozarja Tamara Fortuna, vodja skupnosti MamiBlogerke. Dodaja, da je odgovornost za varnost otrok na spletu najprej pri starših: »Šole delajo, kar lahko, uvajajo prepovedi telefonov v razredih, učitelji izvajajo delavnice. A če doma starši ne postavijo jasnih mej, bo šlo vse skupaj le še navzdol.«

Statistike so neizprosne. Ameriški Center za nadzor bolezni (CDC) je leta 2023 poročal, da je zaradi izziva »blackout challenge« umrlo najmanj 15 otrok, starih med 9 in 15 let. Italijanska policija je letos opozorila na nevaren trend ležanja na cesti, ki se je že končal z nesrečami. V Avstraliji so trije mladostniki zaradi podobnega početja pristali v bolnišnici.

Smrt za selfi?

Manija po »popolnih« selfijih je prav tako pogubna. Po podatkih indijske raziskovalne skupine AIIMS se je med letoma 2011 in 2022 v svetu zgodilo več kot 400 smrti, neposredno povezanih s poskusom posneti atraktiven selfi. V letu 2023 je bilo takšnih primerov vsaj 67 – ljudje so padli z višin, se utopili, povozil jih je avtomobil ali pa so umrli med vožnjo, ko so skušali ujeti popoln kader. Najbolj ranljiva skupina so mladi med 10. in 29. letom, ki pod vplivom družbenih omrežij iščejo potrditve, všečke in navidezni status. A spletna slava lahko vzame življenje – dobesedno.

»Platforme so ustvarjene za uporabnike, starejše od 13 let. A nanje prihajajo tudi osemletniki,« opozarja Puschner. Starši se pogosto ne zavedajo, da algoritmi otroka ne bodo zaščitili; njihova naloga je zgolj zadržati uporabnika čim dlje na tistem mestu. In prav zato se v aplikacije namensko vgrajujejo zasvojljivi elementi.

Psihološke posledice so še hujše

Če so fizične poškodbe vidne in merljive, pa so psihične posledice uporabe družbenih omrežij pogosto skrite. Spletno nasilje, t. i. cyberbullying, je eden najresnejših dejavnikov porasta duševnih stisk med mladimi. Žaljivi komentarji, poniževanja, širjenje laži in pritiski zaradi videza so vsakdan številnih mladostnikov. Po podatkih organizacije Save the Children je več kot 60 % mladih že bilo žrtev spletnega nadlegovanja. V Sloveniji se je v zadnjih petih letih število najstnikov, ki poiščejo psihološko pomoč zaradi spletnega nasilja, več kot podvojilo.

Splet ni več pobeg iz resničnosti, včasih je prav tam vir največje stiske. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti med mladostniki, starimi od 15 do 19 let. Pogosto so prisotne digitalne sledi – ponižujoče objave, posmehljivi posnetki, ignoriranje v skupinskih klepetih.

Starši: prvi branik, a pogosto brez informacij

Velik del problema predstavlja tudi digitalna nepismenost staršev. Mnogi ne vedo, kaj se dogaja na TikToku ali Snapchatu, ne poznajo skrivnih skupin ali kodiranega jezika, ki ga uporabljajo mladostniki. Zato pogosto niti ne prepoznajo znakov težav.

Tamara Fortuna priznava, da se je tudi sama morala marsikaj naučiti: »Ko so bili otroci dojenčki, o spletu niti nisem razmišljala. Danes pa se zavedam, kako pomembno je, da se z njimi pogovarjamo – in jih poslušamo.« Njeni hčerki sta telefone dobili šele po 10. letu, stare modele, z omejenim dostopom in s časovno omejitvijo. Uporablja funkcijo Family Sharing, s katero lahko spremlja, kaj počneta.

»Zgolj prepoved ni dovolj,« pravi. »Z otroki se je treba pogovarjati. Razložiti jim je treba, zakaj je nekaj nevarno, in jih spodbujati k samostojnemu razmisleku.«

Šola – orodje preventive, a s prazninami

Po mnenju Marka Puschnerja osnovne šole na področju ozaveščanja o varni rabi spleta naredijo kar veliko – pripravljajo delavnice, svetovalne ure, razredne ure. »Veliko učiteljev se zelo trudi. A v srednjih šolah je te preventive zelo malo, čeprav so tam tveganja še večja.«

Dodaja, da družbena omrežja ne naredijo dovolj za zaščito otrok. »Na njih so vsebine za odrasle in podjetja, ki stojijo za temi platformami, pogosto kršijo evropska pravila. Evropska komisija zato sproža postopke na podlagi Akta o digitalnih storitvah (DSA). A dokler bodo otroci neomejeno uporabljali te platforme, se bo tveganje le še povečevalo.« V nekaterih državah že razmišljajo o zakonskih prepovedih. Avstralija uvaja prepoved družbenih omrežij za mlajše od 16 let. V EU so se že pojavili predlogi podobnih ukrepov. V Sloveniji za zdaj takšne ideje še niso v razpravi.

Kako naprej? Potrebujemo celostni pristop

Zaščita otrok na spletu ne more temeljiti zgolj na prepovedih. Potrebujemo celostni pristop: več digitalnega izobraževanja v šolah, več podpore staršem, učinkovitejšo regulacijo platform in – predvsem – več odprte komunikacije med odraslimi in otroki. Prvi korak? Vprašajmo jih, kaj gledajo. Koga spremljajo. Kako se ob tem počutijo. In najpomembnejše: bodimo tam, ko se bodo znašli v stiski.

»Na družbenih omrežjih nihče ne bo pazil na vašega otroka. To je naloga nas odraslih,« poudarja Puschner. In kot pravi Tamara Fortuna: »Ko otroci razumejo, zakaj nekaj ni v redu, začnejo drugače razmišljati. A moramo jim razložiti. In biti ob njih.«