Primož Lavre

Dr. Milan Zver je lani vložil tožbo proti Evropski komisiji, ker ta ni želela razkriti vseh internih dokumentov, povezanih z obiskom podpredsednice Komisije Věre Jourove v Sloveniji leta 2023. Gre za primer, kjer obstaja močan sum, da je evropska komisarka nedopustno vplivala na odločanje Ustavnega sodišča RS glede ustavnosti novele Zakona o RTV Slovenija. Primer je sprožil veliko pozornosti, saj posega v občutljivo področje slovenske medijske krajine in postavlja pomembna pravna vprašanja o mejah vpliva institucij EU na suverene odločitve držav članic. To je obenem precedenčni postopek – prvič se je slovenski poslanec podal na Sodišče EU, da bi uveljavil pravico vpogleda v dokumente Evropske komisije.

In prvič se je zgodilo tudi, da bi kdo iz Evropskega parlamenta dobil tožbo proti Evropski komisiji. Dr. Zver je odločitev sodišča označil kot veliko zmago: »Dobili smo, kar smo želeli, in to je vpogled v 3. točko opomnika glede srečanja komisarke Jourove s predsednikom ustavnega sodišča Accettom.« Dodal je, da je tudi za EU to velika zmaga, ker se s tem povečuje tudi zaupanje ljudi in evropske javnosti v evropske institucije. »Hkrati s tem pa je današnja sodba tudi kritika evropske komisije oziroma komisarjev oziroma uradnikov, ki so menili, da lahko počnejo vse, kar si želijo, in ne upoštevajo zahtev javnosti do uvida v dokumente ter da jim ni treba razlagati javnosti določenih procesov, ki se dogajajo v ozadju, kar se je zgodilo v slovenskem primeru,« je še dejal dr. Zver.

Predsednik SDS Janez Janša je čestital evropskemu poslancu za zmago na evropskem sodišču, ki je pomembna z več vidikov, in sicer, ker gre za precedenčni primer in ker ima vpliv tudi na Slovenijo: »Absurdnost je, ko neki visoki evropski uradnik pride na ustavno sodišče suverene države članice s papirjem, ki je naslovljen: kaj hočemo od njih. Ni evropske institucije, ki bi prišla na ustavno sodišče katerekoli države članice s takšno beležko, ker je popolnoma jasno, da nekaj takšnega presega pooblastila komisarjev do držav članic. Že to, da se je pogovor med komisarko in predsednikom slovenskega ustavnega sodišča odvil v tem kontekstu, kaže na neko lakajsko, podrejeno nesuverenost institucije, ki je varuh pravnega reda v Sloveniji,« je prepričan Janša.

»Ta svoj položaj varovanja ustavnega reda in suverenosti samostojne države Slovenije je predsednik ustavnega sodišča, ki je sprejel tak kontekst pogovora, postavil pod vprašaj,« je povedal. Izpostavil je še tretji pomembni vidik sodbe, in sicer da pred ustavnim sodiščem postopek glede zakona o RTV še vedno poteka. »Po spornem obisku komisarke Jourove je ustavno sodišče, ki je predhodno zadržalo sporni zakon o RTV, to zadržanje preklicalo, in to pred več kot dvema letoma. So pa takrat, da bi pomirili strokovno in laično javnost, ker so preklicali zadržanje, kar je tudi bil precedenčen primer v praksi delovanja slovenskega ustavnega sodišča, trdili, da bodo o zakonu odločali prioritetno in v najkrajšem možem roku. Ta prioritetnost traja že več kot 24 mesecev. Nobene aktivnosti ni; ne le, da niso razsodili, ustavno sodišče praktično nič ne dela na tej problematiki,« je bil jasen Janez Janša.

»Po eni strani gre torej za lakajsko držo ustavnega sodišča, po drugi strani pa za arogantno držo do slovenske javnosti, ki so ji nekaj obljubili, pa nič naredili,« je dejal in nadaljeval: »Ko bo jasno, kaj v počrtani alineji piše, bi bil čas za predsednika ustavnega sodišča, ki je pristal na tak nesuveren okvir odnosa neke institucije, ki nima pristojnosti, da spakira kovčke z ustavnega sodišča, s čimer bo čast te izjemno pomembne institucije v državi vsaj delno rešena.«