Ameriški bombniki B-2 napadli v gori skrit iranski jedrski kompleks, so uporabili tudi to uničujočo bombo?
Sinoči so iz ameriških oporišč poleteli bombniki B-2, ki lahko prenašajo in odvržejo bombe za uničevanje podzemnih zaklonišč. Ponoči so napadli več ciljev v Iranu, tudi jedrske objekte v Nantacu, Isfahanu in Fordovu. Slednji velja za enega najbolj zastraženih v islamski republiki.
Bombniki B-2 so zasnovani tudi za napad z bombo GBU-57, ki velja za največjo konvencionalno bombo po masi. Za zdaj ni zanesljivih podatkov, da so to bombo nad Iranom tudi dejansko odvrgli.
Če so ZDA bombnike s tako oborožitvijo poslale nad iranske podzemne objekte v Fordovu, kjer Iran skriva pomemben del centrifug za bogatenje urana, bi to lahko pomenilo, da so ameriške navedbe, da je tamkajšnji jedrski program »popolnoma uničen,« točne.
S 13,6-tonskim bombami GBU-57, ki jim pravijo »superbombe« in »uničevalke bunkerjev«, razpolagajo le ZDA. Ameriška vojska jih je zasnovala za uničevanje podzemnih utrdb, za kar sta oblika in mehanizem bombe prilagojena tako, da do detonacije pride po prebitju površine tal, torej eksplodira šele, ko je že vkopana pod površjem. Bomba, ki naj bi jo letala odvrgla z višine 15 kilometrov, razvije ogromno kinetično energijo. Posledično naj bi prodrla skozi 60 metrov armiranega betona oz. 40 metrov skalnatih plasti.
Iranski jedrski kompleks Fordov je skrit pod hribovjem v provinci Qom, glede na prestolnico Teheran leži približno 60 kilometrov jugovzhodno. Po ocenah obveščevalcev naj bi bil pod skalovjem na globini med 80 in 90 metrov utrjen z betonskimi sloji. V dveh velikih dvoranah naj bi bilo prostora za 3000 centrifug za bogatenje urana.
Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko varnost je Iran v Fordovu redno proizvajal obogateni uran s 60-odstotno čistostostjo, določeni delci pa so dosegli 83,7-odstotno čistost. Za razvoj atomske bombe je potreben 90-odstotno obogaten uran, jedrski strokovnjaki pa menijo, da bi jo Iran lahko razvil prav v Fordovu.
Za obstoj objekta je svetovna javnost izvedela leta 2009, ko ga je ob robu zasedanja skupine G20 skupaj s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in britanskim premierjem Gordonom Brownom razkril ameriški predsednik Barack Obama.
S sklenitvijo iranskega jedrskega dogovora se je islamska republika odpovedal dejavnostim za razvoj jedrskega orožja, jedrski program pa podvrgel mednarodnemu nadzoru. V času svojega prvega predsedniškega mandata je Donald Trump od sporazuma odstopil, Iran pa je spet zagnal centrifuge, ki jih je po sklenitvi sporazuma zaustavil.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
