Če bo Iran zaprl hormuško ožino, bo šla cena nafte v nebo
Sinoči so iz ameriških oporišč poleteli bombniki B-2, ki lahko prenašajo in odvržejo bombe za uničevanje podzemnih zaklonišč. Ponoči so napadli več ciljev v Iranu, tudi jedrske objekte v Natancu, Isfahanu in Fordovu. Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu sporočil, da mora končati vojno. Iran je po ameriškem napadu proti Izraelu poslal rakete.
"Zaključili smo zelo uspešen napad na tri jedrske objekte v Iranu, vključno s Fordovom, Natanzem in Esfahanom," je objavil ameriški predsednik Donald Trump in dodal, da so na Fordov odvrgli celoten tovor bomb. Objavil je tudi, da so vsa ameriška letala zapustila iranski zračni prostor in se vračajo domov. Kasneje je objavil, da bo gre zgodovinski trenutek za ZDA, Izrael in svet, naznanil, da bo kmalu spregovoril Američanom in z velikimi črkami objavil, da se mora Iran sedaj strinjati, da konča to vojno.
"Bodisi bo nastopil mir, bodisi bo Iran doletela tragedija, ki bo veliko večja, kot smo ji bili priča v zadnjih osmih dneh," je dejal Trump v nagovoru Američanom iz Bele hiše in dodal, da imajo še veliko morebitnih ciljev za napade. Zatrdil je, da so popolnoma uničili ključne objekte za bogatenje urana v Iranu, čeprav uvodoma potrditev o dejanski škodi po ameriških napadih še ni bilo. Povedal je, da mora Iran sedaj skleniti mir, če ne, bodo prihodnji napadi veliko večji, sobotne napade pa je označil za spektakularen vojaški uspeh.
Obratovanje jedrskih elekrarn da, bogatenje jedrskega goriva ne
ZDA bi Iranu dovolile obratovanje jedrskih elektrarn, ne pa tudi bogatenja jedrskega goriva. To je stališče ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, ki je za televizijo Fox News pojasnil, da je ponudba ZDA za pogajanja o jedrski energiji še vedno na mizi.
»Na koncu se morajo odločiti. Odločitev je zelo preprosta: če želijo jedrske reaktorje, da bodo imeli elektriko – na svetu je veliko držav, ki to počnejo, in jim ni treba bogatiti lastnega urana –, lahko to storijo,« je dejal Rubio.
O ameriškem napadu na Iran bo razpravljal Varnostni svet Združenih narodov
Varnostni svet Združenih narodov se bo danes sešel na izrednem zasedanju v New Yorku, je sporočila misija Gvajane, ki junija predseduje Svetu.
Zasedanje, že tretje od začetka vojne med Izraelom in Iranom 13. junija, se bo po napovedih začelo ob 15. uri po krajevnem času (ob 21. uri po srednjeevropskem).
Za sklic nujnega izrednega zasedanja Varnostnega sveta je po napadu danes pisno zaprosil Iran. V pismu je ameriški napad obsodil kot resno grožnjo regionalnemu in mednarodnemu miru in varnosti, ZDA pa obtožil nezakonite uporabe sile proti suverenosti in ozemeljski celovitosti islamske republike.
Bo Iran zaprl Hormuško ožino?
Iranski parlament naj bi odobril zaprtje Hormuške ožine. Prek nje po morju iz Perzijskega zaliva prispeta nafta in utekočinjeni zemeljski plin v količinah, ki zadoščajo za 20 odstotkov svetovnih potreb. Po poročanju tiskovne agncije Reuters bo končna odločitev o ustavitvi pomorskega prometa skozi strateški pomorski prehod v rokah vrhovnega sveta za nacionalno varnost, ki mu predseduje ajatola Ali Hamenej.
Blokada Hormuške ožine bi predstavljala velik udarec za svetovno trgovino. Cene nafte poskočila v nebo. Analitiki ocenjujejo, da bi se lahko povzpele tudi na 130 dolarjev za sodček. Danes se cene nafte na trgih gibajo med 74 in 77 dolarjev na sodček.
Zahvalna sporočila v Tel Avivu
Na ulicah izraelske prestolnice so se pojavili plakati, s katerimi se Izrael ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zahvaljuje za odobritev napada na Iran. »Hvala, gospod predsednik,« se glasi zapisano sporočilo.
Ameriški podpredsednik zanika, da bi bile ZDA v vojni z Iranom
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je v pogovoru za ameriško televizijo NBC News zatrdil, da ZDA niso v vojni z Iranom. »Smo v vojni z njegovimi jedrskimi prizadevanji,« je poudaril in dodal, da so prepričani, da so uničili iranski jedrski program.
Vance je tudi zavrnil kritike na račun Trumpa, češ da napad presega njegova predsedniška pooblastila. Poudaril je, da to ne drži. Napovedal je še, da si bodo ZDA in njihove zaveznice zdaj prizadevale za trajno odpravo iranskega jedrskega programa.
Pentagon razkril podrobnosti napada
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je z načelnikom združenega štaba ameriških oboroženih sil Danom Cainom novinarjem predstavil potek t. i. Operacije polnočno kladivo. Potrdila sta, da so bombniki B-2 odvrgli tudi bombe za uničevanje podzemnih zaklonišč GBU-57.
Po Hegsetovih besedah je ZDA z napadom uspelo, da so uničileiranski jedrski program.
Aragči gre k Putinu
Iranski zunanji minister Aragči je napovedal, da se bo v ponedeljek v Moskvi "resno posvetoval z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom". Rusijo je opisal kot prijateljsko državo, medtem ko zahodnim državam niso nikoli niso preveč verjeli, zdaj, po napadu, pa jim bodo še toliko manj.
Iran trdi, da ni zapustil pogajalske mize
Iranski zunanji Abas Aragči je dejal, da je Trump izdal tako Iran kot ameriško ljudstvo. Aragči trdi, da se Iran ni nikoli odrekel pogajanjem, diplomaciji, tako pa so se v preteklem tednu odločile ZDA, v navezi z Izraelom. »Velika Britanija in EU menita, da se mora Iran vrniti za pogajalsko mizo. Kako pa se naj Iran vrne, če te mize nikoli ni zapustil« se je vprašal iranski zunanji minister in navrgel, da so se ZDA odločile »razstreliti diplomacijo«.
Slovenija poziva k vrnitvi k pogajanjem
Predsednik slovenske vlade Robert Golob je pozval vse strani k prekinitvi sovražnosti in vrnitvi za pogajalsko mizo. Opozoril je, da dodatno zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu predstavlja resno grožnjo. Zunanje ministrstvo pa je pozvalo k umiritvi razmer v regiji in vrnitvi k pogajanjem.
Grožnja miru in varnosti v svetu
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je današnje ameriške napade na iranske jedrske objekte označil za zaskrbljujoče in nevarno zaostrovanje v regiji, ki je že tako na robu, pa tudi kot neposredno grožnjo miru in varnosti v svetu. Vpletene strani je pozval k zmanjšanju napetosti in diplomatski rešitvi konflikta.
Nevarnost bolj uničujoče vojne
Vodilni ameriški demokrati so kritični do ameriškega napada na cilje v Iranu. Trumpu očitajo predvsem, da za dovoljenje za uporabo sile ni zaprosil kongresa. "Nobenemu predsedniku ne bi smelo biti dovoljeno, da z nestanovitnimi grožnjami in brez strategije enostransko vodi ta narod v nekaj tako pomembnega, kot je vojna," je izpostavil vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer. Opozoril je, da se je z napadi dramatično povečala nevarnost širše, daljše in bolj uničujoče vojne.
Izredno zasedanje
Direktor IAEA Rafael Grossi je na omrežju X sporočil, da je zaradi nujnih razmer v Iranu v ponedeljek na sedežu agencije na Dunaju sklical izredno zasedanje sveta guvernerjev IAEA.
Za Netanjahuja zgodovinsko bombardiranje
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je današnje ameriške napade na iranske jedrske objekte pozdravil kot drzno odločitev, ki bi lahko bila prelomnica v zgodovini regije.
Iran z raketami ciljal tudi letališče Ben Gurion
Iran je davi izvedel vrsto raketnih napadov na Izrael, med drugimi so ciljali tudi letališče Ben Gurion. V napadih, ki so sledili ameriškim napadom na Iran, je bilo po podatkih izraelskih reševalnih služb ranjenih 16 ljudi. Izrael je odgovoril z novimi napadi na Iran.
Iran trdi, da so zaloge obogatenega urana umaknili na varno
Iranske oblasti tudi zanikajo poročila o veliki škodi na jedrskem objektu v Fordovu. Trdijo, da so obogateni uran umaknili na varno.
Ni povečanega sevanja
Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sporočila, da po današnjih napadih ZDA na Iran ni zaznala povečanega sevanja ob iranskih jedrskih objektih.
Odziv iranskega zunanjega ministra
Iran je danes zjutraj, po bombardiranju ZDA, izvedel raketni napad na Izrael. Iranski zunanji minister Abas Aragči je obsodil ameriške napade. Opisal jih je za "nezaslišane", pravi, da si Iran pridržuje "vse možnosti za obrambo svoje suverenosti". Dodal je, da so ZDA kršile ustanovno listino Združenih narodov in da morajo biti vse članice Združenih narodov zaskrbljene zaradi tega "nevarnega, nezakonitega in kriminalnega dejanja".
Ameriški bombniki B-2 napadli v gori skrit iranski jedrski kompleks, so uporabili tudi to uničujočo bombo?
Bombniki B-2 so zasnovani tudi za napad z bombo GBU-57, ki velja za največjo konvencionalno bombo po masi. Za zdaj ni zanesljivih podatkov, da so to bombo nad Iranom tudi dejansko odvrgli.
Če so ZDA bombnike s tako oborožitvijo poslale nad iranske podzemne objekte v Fordovu, kjer Iran skriva pomemben del centrifug za bogatenje urana, bi to lahko pomenilo, da so ameriške navedbe, da je tamkajšnji jedrski program »popolnoma uničen,« točne.
S 13,6-tonskim bombami GBU-57, ki jim pravijo »superbombe« in »uničevalke bunkerjev«, razpolagajo le ZDA. Ameriška vojska jih je zasnovala za uničevanje podzemnih utrdb, za kar sta oblika in mehanizem bombe prilagojena tako, da do detonacije pride po prebitju površine tal, torej eksplodira šele, ko je že vkopana pod površjem. Bomba, ki naj bi jo letala odvrgla z višine 15 kilometrov, razvije ogromno kinetično energijo. Posledično naj bi prodrla skozi 60 metrov armiranega betona oz. 40 metrov skalnatih plasti.
Iranski jedrski kompleks Fordov je skrit pod hribovjem v provinci Qom, glede na prestolnico Teheran leži približno 60 kilometrov jugovzhodno. Po ocenah obveščevalcev naj bi bil pod skalovjem na globini med 80 in 90 metrov utrjen z betonskimi sloji. V dveh velikih dvoranah naj bi bilo prostora za 3000 centrifug za bogatenje urana.
Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko varnost je Iran v Fordovu redno proizvajal obogateni uran s 60-odstotno čistostostjo, določeni delci pa so dosegli 83,7-odstotno čistost. Za razvoj atomske bombe je potreben 90-odstotno obogaten uran, jedrski strokovnjaki pa menijo, da bi jo Iran lahko razvil prav v Fordovu.
Za obstoj objekta je svetovna javnost izvedela leta 2009, ko ga je ob robu zasedanja skupine G20 skupaj s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in britanskim premierjem Gordonom Brownom razkril ameriški predsednik Barack Obama.
S sklenitvijo iranskega jedrskega dogovora se je islamska republika odpovedal dejavnostim za razvoj jedrskega orožja, jedrski program pa podvrgel mednarodnemu nadzoru. V času svojega prvega predsedniškega mandata je Donald Trump od sporazuma odstopil, Iran pa je spet zagnal centrifuge, ki jih je po sklenitvi sporazuma zaustavil.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
