Vsi poskusi, da bi čakalne dobe skrajšali, so doslej propadli. Na vladi zdaj vse stavijo na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Srž zakona je omejitev tako imenovanega dvoživkarstva oziroma omejevanje dela zdravnikov, ki so zaposleni v javnih zavodih, pri zasebnikih. V javnosti so krožili številni predlogi, na kakšen način bi omejili delo pri zasebnikih oziroma koliko in kdo bi sploh lahko delal v zasebnih zdravstvenih zavodih.
Zadnja različica zakona, ki ga je potrdil Svet za zdravstvo pod vodstvom kirurga Erika Breclja in Ekonomsko-socialni svet, je predvidevala, da bi lahko tako v javnem sektorju kot pri zasebnikih delali le zdravniki z nazivom primarij. Temu predlogu so se takoj uprli na zdravniški zbornici. Predsednica zbornice Bojana Beović je to določilo označila za preozko in administrativno. Po njenih besedah namreč v Sloveniji številni zdravniki že izpolnjujejo pogoje za pridobitev naziva primarij, pridobivanje naziva pa bi prineslo dodatna administrativna bremena. Teh zdravnikov naj bi bilo po oceni Beović okoli tisoč.
Vendar je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel po seji Ekonomsko-socialnega sveta v petek dejala, da se na ministrstvu s tem členom še ukvarjajo in poskušajo to dikcijo izboljšati. Končna različica, ki bo šla na vlado, pa je, da se bodo lahko zaposleni pri zasebnikih pod določenimi pogoji zaposlili tudi v javnem zdravstvenem zavodu, in sicer v zavodih z nazivom klinika ali klinični inštitut. Vendar bo to veljalo le za vrhunske strokovnjake, ki uvajajo nove metode zdravljenja ali diagnostike in jih ni na voljo v javnem sektorju. Seznam storitev pa bo določil minister za zdravje. Vendar kljub napovedim ministrice, da bo vlada že ta teden obravnavala zakon, tega ni na dnevnem redu današnje seje.
Glas ljudstva umaknil svoj predlog zakona
Za še bolj drastično ureditev so se zavzemali v iniciativi Glas ljudstva, ki se zavzema za popolno odpravo popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnih izvajalcih in koncesionarjih ter uvedbo konkurenčne prepovedi dela. Vendar sta ga poslanec Levice Miha Kordiš in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek umaknila iz nadaljnje obravnave. Iz iniciative so sporočili, da je bil umik predloga zakona usklajen s koalicijo.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Odprt je bil tudi člen, ki naj bi določal, kaj bo z dobički koncesionarjev v zdravstvu. Po predlogu, ki gre jutri na vlado, bodo dobički koncesionarjev ostali na njihovih računih. Kot je opozorila direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar, pa se tudi ta člen v nadaljnjem postopku še spremeni. Da bi se morali dobički vračati nazaj v zdravstvo, so opozarjali predvsem sindikati. Ministrica Prevolnik Rupel se je sklicevala na dve ustavni odločbi. Poudarila je, da je dobiček koncesionarjev reguliran, saj so cene zdravstvenih storitev v javnem zdravstvu regulirane.
Merjenje delovnih obrementive zaposlenih v zdravstvu
Sicer pa zakon na novo ureja zdravstvene regije in določa povezovanje med javnimi zavodi za opravljanje skupnih zadev in uresničevanje skupnih interesov na območju posamezne zdravstvene regije. Osnutek tudi natančneje določa pogoje za imenovanje in razrešitev direktorja, strokovnega direktorja in članov sveta zavoda, njihove pristojnosti in naloge. Opredeljuje pogoje za izvajanje tržne dejavnosti in ureja pogoje za podelitev koncesij ter določa organizacijo in zagotavljanje nujnega zdravstvenega varstva in načine, kako vanj vključiti vse zdravstvene delavce.
Uvaja tudi merjenje dnevne delovne obremenitve zdravstvenih delavcev in nadgrajuje pogoje za izdajo soglasij za delo zunaj zavoda in za sklepanje podjemnih pogodb. Vsi ti ukrepi naj bi po mnenju vlade razbremenili zdravstvo, ki bi tako postalo bolj dostopno za vse ljudi. Pacientom pa naj ne bi bilo treba čakati po več mesecev na pregled ali poseg.
Prvi cilj je skrajšanje čakalni dob
Okoli 300 tisoč ljudi čaka na termin pri zdravniku, nad dopustno mejo pa skoraj 80.000 pacientov. Kdor ima napotnico pod oznako zelo hitro za prvi pregled pri dermatologu, bo po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje čakal 158 dni, v čakalni vrsti pa je več kot 28 tisoč pacientov. To je še 4000 več, kot jih je bilo v vrsti v začetku lanskega aprila. Podobno je pri naročanju na prvi ortopedski pregled; 24.000 ljudi čaka, da bodo lahko prišli v ambulanto na pregled. Tudi na tem področju se je čakalna vrsta od lanskega aprila podaljšala. V vrsti je zdaj za okoli 1600 ljudi več. Se pa za prvi ortopedski pregled čaka veliko manj kot za dermatološkega. Dobra dva meseca je treba čakati z napotnico zelo hitro. Je pa pojem zelo hitro v zdravstvu zelo raztegljiv pojem. Več kot tri mesece se čaka na nevrologa, revmatologa in radiologa.
Ob tem pa obeležujemo eno leto stavke zdravniškega sindikata Fides. Čeprav je tako rekoč nihče več ne opazi, pa so se v tem času nekoliko podaljšale čakalne dobe. Ali razlog zares tiči v zdravniški stavki ali so razlogi drugje, pa ni mogoče oceniti.
