- Kakšna bo minimalna plača in kje smo na evropski lestvici?
- Sindikati predlagajo minimalno plačo pri 1300 evrih
- Subvencije za skrajšani delovnik, minimalna plača naj bi se uskladila le z inflacijo
Minister Mesec je s socialnimi partnerji že opravil posvet glede minimalne plače. Kot so napovedali na ministrstvu, bodo novo višino, ki jo bodo uskladili tudi v koaliciji, objavili v zakonsko določenem roku, kar naj bi se zgodilo še ta teden. Kot smo že poročali, sindikati za letos predlagajo 3,5-odstotno uskladitev, da bi se tako minimalna plača dvignila na približno 1300 evrov bruto. "Delovno aktivni, ki so zaposleni polni delovni čas in prejemajo minimalno plačo, so na meji praga tveganja revščine in se uvrščajo med revne zaposlene," so navedli pred časom.
Danes je več sindikatov Mesca znova pozvalo, naj se pri uskladitvi minimalne plače poleg dejanske inflacije upošteva tudi rast povprečne plače oziroma da naj se plače uskladijo v enakem odstotku kot pokojnine. Sindikate skrbi, da naj bi se višina minimalne plače letos ponovno uskladila zgolj z zakonskim minimumom. "To bi za številne delavke in delavce, ki prejemajo minimalno plačo in opravljajo družbeno nepogrešljivo delo, pomenilo ponovno prikrajšanje in še dodatno zmanjšanje kupne moči, kar bi za zaposlene in njihove družine pomenilo dodatno poslabšanje življenjskega standarda," so v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije zapisali v javnem pozivu, pod katerega se je podpisalo več sindikatov.
Prepričani so, da stopnja inflacije, ki se uporablja pri usklajevanju minimalne plače, ne odraža dejanske rasti življenjskih stroškov gospodinjstev v Sloveniji. "Pozivamo vas, da pri uskladitvi minimalne plače upoštevate tisto mero inflacije, ki odraža rast življenjskih stroškov ter je ugodnejša za delavke in delavce, saj bi s tem vsaj približno ohranili kupno moč prejemnic in prejemnikov minimalne plače," so zapisali.
Varčevanje na plečih najslabše plačanih
Nesprejemljivo se jim zdi, da se v času visoke rasti dobičkov in uvajanja plačne reforme, s katero naj bi se plače funkcionarjev zvišale tudi do 70 odstotkov, "varčuje" na najslabše plačanih delavkah in delavcih. Poudarjajo, da se s tem še dodatno poslabšuje njihov družbeni položaj, saj je že ob lanski uskladitvi rast minimalne plače (4,2 odstotka) močno zaostala za rastjo povprečne plače (9,7 odstotka).
Zanimivosti
Priložnost: V štirih dneh brezplačno do hipno diplome - delavnica, ki vas bo navdušila!
"Trenutna minimalna plača (902 evra neto) ne presega niti praga tveganja revščine za leto 2023 (903 evrov). V kolikor bi se tudi letos odločili za zgolj minimalno uskladitev minimalne plače, se bo zaostanek za povprečnimi plačami še povečal," so zapisali.
Dve možnosti
Mescu tako predlagajo dve možnosti za uskladitev plač. Prva je, naj se poleg dejanske inflacije upošteva tudi rast povprečne plače, tako da bi se minimalna plača uskladila vsaj za 3,5 odstotka, druga pa, naj se pri uskladitvi minimalne plače upošteva enak odstotek uskladitve kot pri uskladitvi pokojnin, kar naj bi predvidoma znašalo 4,6 odstotka.
Ob tem so spomnili na obljubo iz koalicijskega sporazuma: "Tudi v naprej si bomo prizadevali za realno rast minimalne plače." Sindikati pozivajo, naj to ne ostanejo le prazne besede.
Pod poziv so se podpisali tudi Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Sindikat državnih organov Slovenije, Sindikat kulture in narave Glosa, Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Svobodni sindikat Slovenije, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat osebne asistence, Sindikat za ustvarjalnost in kulturo ZASUK ter Center za družbeno raziskovanje.
