»Minister je s socialnimi parterji že opravil posvet. Delodajalci bi minimalno plačo uskladili z inflacijo, sindikati so predlagali 3,5-odstotno uskladitev. Sindikati so pozvali tudi k novemu izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Slednje je minister sprejel in dodal, da od obeh partnerjev pričakuje, da se bodo o principu 'enka je minimalka' to leto dogovorili tudi v zasebnem sektorju. Minister bo novo višino minimalne plače, ki bo usklajena tudi v koaliciji, objavil v zakonsko določenem roku, najkasneje v januarju,« so pojasnili na ministrstvu, pristojnem za delo.
Sindikati za višji dvig, kot je bila inflacija
Januarja lani se je minimalna bruto plača s 1203 zvišala na 1254 evrov. Če bi letos obveljal predlog sindikatov, bi bila višja za 44 evrov, znašala bi 1298 evrov. Inflacija za leto 2025 bo predvidoma 2,3-odstotna; to je faktor, ki se ga je pri dvigu minimalne plače v skladu z zakonom dolžan držati minister. Drugi kriteriji dviga (sicer zakonsko predvideni, a nezavezujoči) so: gibanje plač, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast ter gibanje zaposlenosti. »Na podlagi navedenih podatkov ugotavljamo, da kazalniki izkazujejo pozitiven trend in kažejo na uspešno delovanje gospodarskih družb ter zato predstavljajo osnovo za uskladitev minimalne plače v višjem odstotku, kot znaša zakonski minimum,« so poudarili v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Prepričani so tudi, da je po dveh letih čas za dvig nadomestila za prehrano med delom. Cene živil so v tem času zrasle za 8,6 odstotka, za enak delež bi dvignili nadomestilo. S sedanjih 7,96 evra bi se neobdavčeni znesek za izplačilo malice dvignil na 8,64 evra.
Njena.si
Prenosno in distribucijsko omrežje čaka zgodovinski investicijski cikel
Minimalna plača enaka pragu tveganja revščine
Neto minimalna plača (903 evrov) je lani zgolj za evro presegla prag tveganja revščine. »Delovno aktivni, ki so zaposleni polni delovni čas in so prejemniki minimalne plače, so na meji praga tveganja revščine in se uvrščajo med revne zaposlene,« so opozorili v ZSSS in dodali: »Cilj minimalne plače ni zgolj pokritje minimalnih življenjskih stroškov, njen namen je, da je določena v višini 'living wage', ki poleg socialne vključenosti posameznika omogoča pokritje nepredvidenih stroškov in dostojno življenje. S tem namenom je treba minimalno plačo določiti v višini, ki bo presegala znesek praga tveganja revščine.«
Poslanec Levice Miha Kordiš predlaga, da bi se pri redni uskladitvi višine minimalne plače poleg inflacije upoštevala tudi gospodarska rast oziroma realna rast obsega BDP.
