Slovenija gre po napovedih predsednika vlade Roberta Goloba v nov nakup oklepnih vozil 8 x 8, pri čemer se odpirajo številna relevantna vprašanja. Favorit za sklenitev posla je finsko podjetje Patria, ki ima pri nas negativen sloves zaradi odmevne korupcijske afere izpred skoraj 20 let, ko je osemkolesnike kupovala prva vlada Janeza Janše. Da gre za občutljiv posel, ki ravno zaradi sporne preteklosti zahteva popolno preglednost, menijo številni sogovorniki iz koalicijskih vrst. Nekdanja ministra za obrambo Karl Erjavec in Ljubica Jelušič poudarjata, da Slovenija brez nakupa oklepnikov 8 x 8 ne more zgraditi srednje bojne bataljonske skupine, k čemur se je zavezala že leta 2004 ob vstopu v zvezo Nato, vendar obljube zaradi številnih zapletov še vedno ni realizirala.
Dvajset let obljub in izgovorov
»Napovedani nakup oklepnikov ima dolgo, dvajsetletno brado. Na začetku so dokumenti za modernizacijo vojske govorili o treh bojnih skupinah s 135 vozili, pozneje o dveh, zdaj pa se govori samo še o eni srednji bataljonski bojni skupini. Spremljamo 20 let obljub in iskanja izgovorov, zakaj obljube ne bi izpolnili. Nekateri nasprotujejo zaradi izvirno mirovniških stališč, nekateri so pod vplivom propagande tistih, ki si Slovenije ne želijo v Natu. Nekateri pa v neoliberalnem duhu nasprotujejo topovom, če v njih ni masla za njihov dobiček,« je dejala Ljubica Jelušič iz vrst Socialnih demokratov, ki je bila na čelu obrambnega resorja v času vlade Boruta Pahorja.
Erjavec: Vse se je dogajalo za mojim hrbtom
Karl Erjavec je bil več kot pet let obrambni minister. Potem ko je ministrstvo vodil v obdobju prve Janševe vlade, ko je nastala mednarodna afera Patria, mu je vodenje obrambe zaupal tudi nekdanji premier Marjan Šarec. Kot pravi, se vsakokratni minister za obrambo srečuje s pritiski zveze Nato, da mora Slovenija izpolniti zavezo o izgradnji srednje bojne bataljonske skupine. »Po mojem prepričanju in poznavanju Nata je za skupno zavezništvo bolj pomembno, da naša država ustanovi srednjo bataljonsko skupino, kot da prispeva dva odstotka BDP za vojsko. Ko smo postali polnopravna članica Nata, smo se takoj lotili naloge in šli v nakup patrij. Izkazalo se je, da so se v ozadju dogajale nečednosti. V nasprotnem primeru nekateri v Avstriji ne bi bili obsojeni na zapor. Nisem niti slutil, da je možna korupcija. Vse se je dogajalo za mojim hrbtom. Kot naiven politik, ki je šele začel politično kariero, sem živel v prepričanju, da so zadeve med Slovenijo in Finsko čiste,« je Erjavec komentiral za časnik Večer.
Na repu pri modernizaciji vojske
Ko je premier Golob pretekli teden v Washingtonu naznanil, da potekajo sklepna pogajanja s finsko Patrio za nakup osemkolesnikov, so se v Sloveniji znova obudile razprave, ali nakup oklepnikov potrebujemo. »To se dogaja že 20 let in razen 30 patrij, ki so bile nabavljene leta 2009, se modernizacija vojske v smeri graditve srednjih bataljonskih bojnih skupin ni premaknila nikamor. Med državami članicami Nata se je Slovenija pri vlaganju v modernizacijo vojske premaknila na konec lestvice. Pri tem pa ni mogoče reči, da smo revna država, ki si vlaganja v obrambo ne more privoščiti. Smo država z visokim povprečnim BDP na prebivalca. Ko gre za obrambo, se vidimo kot revna država, ki mora najprej vlagati v socialo in zdravje,« je izpostavila nekdanja ministrica in obramboslovka Ljubica Jelušič.
Varnost brez lastnega prispevka
Erjavec jo je dopolnil, da gre splošno mnenje slovenske javnosti v smeri, da Nato zagotavlja Sloveniji določeno stopnjo varnosti, za katero pa nismo pripravljeni prav veliko prispevati. »Ne predstavljam si, da zaveze do Nata glede izgradnje srednje bataljonske skupine ne bi izpolnili. Če bo Donald Trump novembra znova izvoljen za predsednika ZDA, lahko zahteva naš izstop iz zavezništva zaradi neizpolnjevanja zahtev. Ko je bil Trump prvič predsednik, je na vrhu v Bruslju napadel velike evropske države, da ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti do Nata. Ker ima ženo iz Slovenije, je rekel, da naše države ne bo komentiral. Glede na to, da je zveza Nato najpomembnejša za evropsko obrambo, ne pa za ameriško, je v primeru Trumpove zmage pričakovati večji pritisk na evropske države, ki so članice zavezništva,« napoveduje Erjavec.
Odstop od pogodbe
V zadnjem desetletju si je Slovenija močno prizadevala za nakup oklepnikov boxer nemškega proizvajalca Rheinmetall, ki se je prav tako znašel v korupcijskih škandalih. Projekt je v času vlade Mira Cerarja začela ministrica za obrambo Andreja Katič, njen naslednik Karl Erjavec pa je vse aktivnosti prekinil zaradi visoke cene in določenih nedoslednosti v procesu priprav na nabavo. Ko se je z oblasti poslavljala zadnja Janševa vlada, je takratni obrambni minister Matej Tonin podpisal dokument za nakup 45 oklepnikov boxer za 412 milijonov evrov, Golobova vlada pa je iz političnih razlogov sprožila postopek prekinitve pogodbe z mednarodno organizacijo OCCAR, ki sploh še ni zaključen. Ljubica Jelušič pravi, da za prekinitev pogodbe ni bilo ne ekonomskih ne drugih bistvenih razlogov: »Naivno je bilo misliti, da odstop od pogodbe za boxerje hkrati pomeni odstop od zaveze o gradnji srednje bataljonske skupine.«
Železo in jeklo vse dražja
Golobova vlada naj bi bila pripravljena zagotoviti 695 milijonov evrov za nakup 106 oklepnikov, kar je skoraj dvakratnik sredstev kot v primeru nakupa skromnejšega števila boxerjev, zato se porajajo pomisleki o smiselnosti razdrtja pogodbe z OCCAR. Bi bilo vendarle bolj primerno vztrajati z boxerji? »Osemkolesniki nikoli ne bodo cenejši, kot so bili v predhodnih pogajanjih. Iz gradbene industrije vemo, da se železo in jeklo dražita. Vsako odlašanje nakupa bo prineslo še višje cene v vse težjih razmerah,« je pojasnila Ljubica Jelušič. Karl Erjavec je ob tem dodal, da gre pri tovrstnem vojaškem poslu zgolj za ceno oklepnikov, stroški bodo po prevzemu vozil, ki jih namerava Slovenija uporabljati predvsem za izvajanje misij Nata v tujini, seveda še narasli. »Oklepniki bodo morali na generalne in redne servise, vzpostaviti bo treba logistični center in pripraviti načrt, kje bodo vozila shranjena. Tu so še odprta vprašanja, kako bodo vozila opremljena, kar je stvar dogovora med poslovnimi partnerji. Poleg tega je imela Slovenija vedno težave, ker ni imela vojakov, ki bi bili izurjeni za upravljanje oklepnikov.«
Isti akterji
Pri vladni nameri o nakupu oklepnikov finske Patrie se pojavljajo nekateri isti akterji kot pred 20 leti. Na visokem položaju znotraj ministrstva za obrambo je znova vplivni funkcionar Damir Črnčec, ki ga je Golobova vlada ta teden vnovič imenovala za državnega sekretarja. Karl Erjavec nam je potrdil, da mu je Črnčec v času prve Janševe vlade kot vodja obveščevalno-varnostne službe redno zagotavljal, da posel s finskim podjetjem poteka brezhibno. Kakšen je recept, da bo posel z oklepniki transparenten? »Slovenska značilna drža pri nasprotovanju nakupov oborožitvenih sistemov je, da se zatekamo k prepričanju o korupciji. Ministrstvo za obrambo se je v dolgih letih bolj ali manj uspešnih vojaških nabav naučilo, da je sistem nakupov po principu vlada-vladi najmanj sporen in najmanj tvegan. Če se vladi pogajata za ceno nekega oborožitvenega sistema, ne more hkrati ena vlada vpiti o korupciji, saj bi s tem tvegala diplomatski spor. V takih pogajanjih noben posrednik ne more priti do dobička,« je zatrdila nekdanja ministrica Jelušič.
