Robert Balen

Dejstvo je, da danes živimo v debelilnem okolju, kjer je ponudba nekakovostne hrane zelo pogosta. Poleg tega smo pri nekaterih živilih, kot je sadje, pretežno odvisni od uvoza. Vzredimo še enkrat več govedi kot prašičev.

V letu 2020 je bila 88-odstotna samooskrba z žiti, 84-odstotna pa z mesom. Leta 2021 smo uvozili 2,3 milijona ton hrane in pijače, kar je bilo skoraj trikrat toliko kot v letu 2000. Tri četrtine vse uvožene hrane predstavlja predelana hrana, le slabih 30 odstotkov je tako imenovane primarne hrane.

Po nekaterih podatkih smo na primer pri pšenici 55-odstotno samooskrbni, pri krompirju 40-odstotni in le 33-odstotni pri zelenjavi. Najbolj kritično je pri sadju, kjer lahko na leto pridelamo le 16 odstotkov sadja, ki ga porabimo na leto.

Vanesa Jaušovec

Ponekod trpijo lakoto, pri nas preveč nezdrave hrane

Kot so navedli na statističnem uradu, je pri nas v zadnjih desetih letih pridelava krušnih žit razmeroma stabilna. »Lani smo vzredili 6,5 milijona perutninskih živali, prebivalec Slovenije pa je imel na voljo 143 kilogramov sadja in 113 kilogramov žit. Cene osnovnih živil so bile lani višje kot leta 2019, gospodinjstva so pred tremi leti največ porabila za meso in kruh,« so zapisali na Sursu.

Svetovni dan hrane obeležujemo od leta 1979. Hrana naj bi bila temeljna pravica vsakega posameznika, prehranska varnost pa seveda ni samoumevna, kot ni samoumevna trajnostna pridelava ali zdrava prehrana. Danes v svetu 800 milijonov ljudi trpi zaradi pomanjkanja hrane, v gospodarsko razvitih državah, kamor spada tudi Slovenija, pa velik del prebivalstva uživa prevelike količine nezdrave hrane živalskega izvora in visoko predelane hrane.

To pa ima drugačne posledice, predvsem zdravstvene, ki za seboj potegnejo tudi ekonomske. Tako nas nezdrava hrana na leto stane več kot štiri milijarde evrov ali osem odstotkov BDP, po besedah strokovnjakov pa je zato obremenjen tudi zdravstveni sistem.

Jure Kljajić

Imamo dokaj ekološko pridelavo hrane

Pridelava hrane je tudi velika obremenitev za okolje, a Slovenija se lahko pohvali z razmeroma nevtralnim kmetijstvom, ki pri nas k izpustu toplogrednih plinov prispeva le 11 odstotkov. V zadnjih 30 letih je Slovenija v kmetijskem sektorju zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za skoraj 20 odstotkov, največ v živinoreji.

Najbolj je v zadnjih desetih letih narasla prireja perutnine, ki se je po letu 2019 začela manjšati, a se zdaj spet povečuje. Skupno število živine v Sloveniji pa se je zmanjšalo. V letu 2024 smo vzredili 6,5 milijona perutninskih živali, 454.000 goved, 232.000 prašičev, 117.000 ovc in 25.000 koz. Največji padec smo zaznali pri prašičih, število goved je bilo razmeroma stabilno, pri drobnici pa večjih sprememb ni bilo.

Za pridelavo krušnih žit ima Slovenija na voljo okoli 33.000 hektarov zemljišč, na katerih smo lani pridelali skoraj 161.000 ton krušnih žit. Med njimi daleč največ pšenice in pire, ki predstavljata kar 95 odstotkov vsega pridelka. V povprečju je pridelek v zadnjih desetih letih ostal približno enak, le leta 2016 je bil nekaj večji (170.000 ton). Smo pa lani predelali manj krompirja, manj kot 75.000 ton. Pridelava tega pomembnega pridelka se v zadnjih desetih letih rahlo zmanjšuje.

Sašo Švigelj

V intenzivnih sadovnjakih pridelali največ jabolk

V intenzivnih sadovnjakih smo skupno pridelali približno 65.400 ton sadja, največ jabolk (50.654 ton). Sledile so hruške (3617 ton), breskve in nektarine (2390 ton) ter jagode (1682 ton). Preostalo sadje, skupaj z jagodičjem, je obrodilo 7066 ton.

Na prebivalca smo lani zagotovili 143 kilogramov sadja, ki je izviralo iz domače proizvodnje in uvoza. Pri zelenjavi je imel vsak prebivalec na voljo 113 kg žit, 91 kg mesa, 78 kg krompirja, 11 kg jajc in šest kilogramov riža.

Mojca Vtič

Vse dražja hrana

Cene hrane so vse večje, leta 2019 smo za kilogram kruha v povprečju plačali 2,27 evra, lani pa 3,42 evra. Od nekaterih prehranskih izdelkov, ki so se najbolj podražili, velja omeniti olivno olje (s 7,92 evra za liter na 13,82 evra), najmanj pa sta se podražila paradižnik (s tri na 4,44 evra na kilogram) in meso (s 7,95 evra na 10,75 evra na kilogram).

Slovenska gospodinjstva so za hrano pred tremi leti namenila 14 odstotkov vseh svojih izdatkov ali v povprečju 3698 evrov. Največ denarja je šlo za meso (682 evrov) ter kruh in pekovske izdelke (477 evrov), najmanj pa za jajca, okoli 38 evrov.