Nič kaj prestrašena medvedka z mladičkom se je na nekaj metrov približala Denisu. "No, glede na posnetke se očitno tudi naš gozdar ne boji medvedov, vam pa vsekakor svetujemo zadržanost pri srečanju s temi kosmatinci," so ob posnetku, ki so ga objavili na družbenem omrežju Facebook, zapisali pri družbi Slovenski državni gozdovi.
Ob tem pa na ministrstvu za naravne vire in prostor svarijo, da smo v obdobju, ko medvedi zapuščajo svoje brloge. "Pomembno je, da se izogibamo krajem, kjer bi utegnili biti brlogi, in psov ne spuščamo s povodca. Če upoštevamo nekaj osnovnih pravil, bomo možnost konflikta s to največjo slovensko zverjo zelo zmanjšali."
Med velike zveri poleg rjavega medveda v Sloveniji spadata še, volk in ris
Med velike zveri poleg rjavega medveda v Sloveniji spadata še, volk in ris. Vse tri vrste so zavarovane s predpisi Republike Slovenije, s predpisi Evropske unije in tudi mednarodnimi predpisi. Za njihovo dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi. V naravi velike zveri vidimo le redko, saj se praviloma umaknejo človeku. Neprijetno se lahko končajo le srečanja z rjavim medvedom, zlasti kadar gre za srečanje z medvedko in mladiči, če sprehajalec medveda preseneti in medved nima časa za umik ali pa če medveda razdraži sprehajalčev pes, so dodali.
Kako ravnati ob srečanju z medvedom?
Da bi zmanjšali možnost napada in poškodb, upoštevajte nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu, so pozvali.
Če se želimo medvedu izogniti, moramo predvsem opozarjati nase, s čimer zmanjšamo možnost presenečenja. Naš obisk v gozdu naj ne bo tako tih, da bi medveda lahko presenetili. Opozarjajte nase, še posebej pri prehodu skozi gosto vegetacijo in na nepreglednem območju. Psa imejte na povodcu. Če pes naleti na medveda in ga razdraži, bo v iskanju pomoči medveda privedel naravnost k lastniku.
Če opazite medveda, se mu nikoli ne približujte in ga ne motite. Če na daleč opazite medveda, se počasi umaknite v smeri svojega prihoda in pustite medvedu dovolj prostora za nadaljevanje poti. Nikoli ne tecite! Premikajte se počasi, brez hitrih gibov in brez kričanja. S tem bi povečali možnost napadalnega vedenja, saj se medved, ki se počuti ogroženega, lahko prične braniti. V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri katerem ne pride do fizičnega stika. Namen takšnega odziva je prestrašiti neželenega obiskovalca. V primeru napada se nikoli ne branite. Obstanite ali počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Najverjetneje se bo medved ustavil tik pred vami in ne bo prišlo do fizičnega stika.
Nikoli ne hranite medveda, tudi če je videti prijazen in zvedav. Ne približujte se medvedu, ki se hrani na truplu živali ali s klavniškimi odpadki. V večini primerov se medved od hrane umakne, vendar pa se lahko odloči, da bo vir hrane branil pred vsiljivcem.
Medvedjemu brlogu se ne približujte in ne poskušajte vanj vstopiti.
Ostankov hrane ali drugih organskih odpadkov ne odlagajte v gozdu, v bližini planinskih koč ali v bližini gozdnega roba, še posebej ne v bližini naselij, ker to lahko privabi medveda. Odpadke odlagajte v ustrezne medvedu nedostopne smetnjake ali jih odnesite s seboj. Zelo pomembno je, da medvedom preprečimo povezovanje hrane s prisotnostjo človeka, kar je eden izmed glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov med človekom in medvedom. V interesu vseh nas je ohraniti naravno plašnost medvedov.
Risu grozi izumrtje
Rjavi medved in volk sta bila v prvi polovici 20. stoletja zaradi lova in škode, ki jo povzročata zlasti kmetom, tako ogrožena, da so ju nato zavarovali s predpisi o lovstvu in predpisi o ohranjanju narave. Ris je na začetku 20. stoletja v Sloveniji izumrl, vnovič so ga naselili lovci leta 1973. S predpisi o varstvu narave so rjavi medved, volk in ris zavarovani od leta 1993. Ukrepi varstva so bili uspešni za rjavega medveda in volka, številčnost se je v Sloveniji povečevala. Ohranitveno stanje populacije rjavega medveda in volka v Sloveniji je ugodno, risu ponovno grozi izumrtje.
Z namenom sobivanja z velikimi zvermi država sofinancira in izvaja številne ukrepe, zlasti zaščitne ukrepe pred škodo, ki jih lahko povzročijo velike zveri, odškodninski sistem za povračilo škod po zavarovanih vrstah, spremljanje stanja populacij z monitoringi, izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje ter druge ukrepe. Izjemoma in ob izpolnitvi strogih predpisanih pogojev se izvaja tudi poseganje v populacije velikih zveri. Pri oblikovanju in izvajanju sistema upravljanja velikih zveri s posvetovalno funkcijo sodelujeta tudi interesna in strokovna posvetovalna skupina, ki delujeta pod okriljem Ministrstva za naravne vire in prostor.
